Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Premier Golob: Trajen mir v Ukrajini pogoj za začetek pogovorov o članstvu Ukrajine v Natu
Bruselj – Trajen mir v Ukrajini je eden od pogojev za začetek pogovorov o članstvu te države v zvezi Nato, je premier Robert Golob povedal pred četrtkovim vrhom EU, na katerem govorijo tudi o sodelovanju z Natom. Ena od osrednjih tem pogovorov je zagotavljanje varnostnih jamstev za Ukrajino, pri čemer se Slovenija zavzema za podporo v okviru obstoječih shem.
“Glede članstva Ukrajine v Natu obstaja veliko različnih pogledov, tudi veliko formul. Mislim, da bo čas pokazal, ali je katera od sedanjih formul sprejemljiva. Zagotovo pa je trajen mir eden od pogojev, od katerega bo zelo težko odstopiti, da bi se sploh lahko začeli pogovarjati o tem,” je pred zasedanjem voditeljev EU povedal Golob. Po njegovem mnenju ni dvoma o tem, da je Ukrajina na evroatlantski poti, kako dolga bo ta, pa je odvisno od različnih dejavnikov.
Iskanje priložnosti za mir je po premierjevih besedah pomembno tudi spričo nedavnega upora ruske zasebne najemniške vojske Wagner proti ruskemu vojaškemu vodstvu, ki ga ni želel podrobneje komentirati. Poudaril je zgolj, da vsaka dolgotrajna vojna pomeni velik stres za vse vpletene, kar se je pokazalo tudi v Rusiji. “Nihče si ne želi dolgotrajne vojne ravno zaradi nestabilnosti, ki se potem širi navzven. Glede tega je osnovno vodilo še vedno iskati priložnost za mir, ko se bo ta ponudila. Mislim, da se počasi bližamo obdobju, ko se bo spet mogoče pogovarjati o miru,” je dejal. (29. junij)
Premier Golob: Voditelji EU enotni glede upravljanja migracij izven meja unije
Bruselj – Voditelji držav članic EU so se prvi dan zasedanja v Bruslju kljub določenim razhajanjem strinjali o tem, kako upravljati migracije izven EU, je v petek povedal slovenski premier Robert Golob. Enoten zaključek je bil, da je lažje najti rešitev, ko je begunec oziroma migrant še izven evropskih meja, je dodal ob prihodu na drugi dan zasedanja.
Razprava, ki so jo voditelji zaključili ponoči, je bila po premierjevih besedah zelo vsebinska in zelo dobra. Naredili so velik korak pri razumevanju tega, kako naj se Evropska unija loti migracij, da bo pri tem uspešna. “Enoten zaključek je bil, da je takrat, ko je nekdo že v Evropi, v resnici že prepozno. Takrat je zelo težko najti skupne rešitve, o katerih se bomo vsi strinjali, ker je vedno vprašanje, kako uporabiti princip solidarnosti. Zato pa lahko najdemo skupne rešitve, dokler se begunec ali pa migrant nahaja izven meja in takrat je treba reagirati skupaj in odločno,” je povedal.
Golob se je zavzel tudi za okrepitev dialoga s Kitajsko, na severu Kosova pa je treba po njegovem mnenju čim prej ponoviti lokalne volitve, na katerih morajo sodelovati tudi kosovski Srbi. (29. in 30. junij)
Pirc Musar čestitala Hrvaški ob obletnici vstopa v EU
Ljubljana – Predsednica Nataša Pirc Musar v soboto čestitala Hrvaški ob deseti obletnici njenega vstopa v EU. “Čestitke sosednji Hrvaški ob deseti obletnici vstopa v EU. Skupaj nadaljujemo pot za močno Evropo ter evropsko prihodnost Zahodnega Balkana,” je zapisala na Twitterju.
Hrvaška je 1. julija 2013 postala članica EU, letos pa je postala še članica območja evra in schengenskega območja. Nadzor na slovensko-hrvaški meji je bil tako odpravljen. Hrvaška je v unijo vstopila, potem ko je Slovenija po sklenitvi arbitražnega sporazuma leta 2009 odpravila blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU.
Z arbitražnim sporazumom sta se državi zavezali, da bosta mejni spor rešili s pomočjo arbitražnega sodišča. To je sicer leta 2017 določilo mejo med državama, a Hrvaška arbitražne razsodbe ne priznava. Na sklenitev sporazuma, ki je omogočil hrvaško pot v unijo, se je v soboto spomnil tudi predhodnik Nataše Pirc Musar na predsedniškem položaju, nekdanji predsednik Borut Pahor, ki se je na mostu med državama pri Metliki srečal z nekdanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor, s katero sta pred leti sklenila arbitražni sporazum. (1. julij)
Nagrada Državljan Evrope letos poveljniku regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko
Bruselj/Postojna – Evropski parlament je v četrtek razglasil dobitnike nagrad Državljan Evrope za leto 2023. Med 38 dobitniki iz 25 držav članic je tudi poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Curk je uradu vlade za oskrbo in integracijo s koordinacijo pomagal poskrbeti za namestitev 120 ukrajinskih beguncev. Skrbel je za namestitev mater z mladoletnimi otroki v Postojni, so pojasnili. Za nagrado ga je predlagala evropska poslanka Ljudmila Novak ob podpori še šestih poslank in poslancev Evropskega parlamenta iz Slovenije.
V Evropskem parlamentu dodajajo, da je bila njegova vloga koordinatorja med lokalnim okoljem, državnimi institucijami in uradom v začetku vojne nepogrešljiva tudi v drugih slovenskih občinah. Poudarjajo, da projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem predstavlja evropsko solidarnost in temelji na skupnih evropskih vrednotah. Hkrati projekt predstavlja tudi tesnejše povezovanje med evropskimi narodi in izkazuje veliko stopnjo solidarnosti državljanov EU do žrtev vojne v Ukrajini. (29. julij)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.