Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Pri proizvodnji streliva bi morala po mnenju premierja Goloba sodelovati tudi Slovenija
Bruselj – Proizvodnja streliva mora biti enakomerno razporejena po vsej EU, pri tem pa bi morala sodelovati tudi Slovenija. To je ob prihodu na četrtkovo zasedanje voditeljev EU v Bruslju, kjer so govorili o skupnih nabavah topniškega streliva za Ukrajino, povedal premier Robert Golob.
EU se po premierjevih besedah začenja organizirati ne zgolj za skupne nabave streliva, ampak tudi za skupno proizvodnjo, kar je koristen premik. “Sredstva za vojaške proračune se bodo namreč povečevala in prav je, da se ta denar porablja čim bolj lokalno, se pravi v državah članicah tudi z namenom gospodarskega razvoja,” je povedal premier. Slovenija bi se morala vključiti tudi v proizvodnem delu, ne samo v nabavnem, je dejal. Temu bo namenjen tudi obisk evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona v Sloveniji v prihodnjih tednih.
“Z njim bomo preigrali scenarije, kaj je možno znotraj evropskega okvirja, in kaj je tisto, kar bo Evropska komisija konkretno podprla. Takrat bomo lahko več povedali o tem. So pa seveda osnutki pripravljeni,” je povedal Golob. Komisar Breton je v zadnjih dneh v okviru razprav o krepitvi evropske obrambne industrije obiskal že več držav članic in njihovih podjetij. (23. marec)
Slovenija za mesto jedrske tehnologije v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope
Bruselj – Jedrska tehnologija mora imeti mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope. To je v četrtek ob prihodu na zasedanje voditeljev EU v Bruslju povedal slovenski premier Robert Golob. Okvir o čistih tehnologijah je po njegovih besedah pomemben na dolgi rok in ne toliko za konkretne projekte, kot je gradnja drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem.
Premier je glede zakonodajnega predloga komisije o okolju prijaznih tehnologijah, ki je del predlogov za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, dejal, da opaža napredek. “V slovenskem nacionalnem interesu je, da je jedrska tehnologija sestavni del tega paketa. Ne nujno kot tista, ki jo vsa Evropa omenja kot nosilno, zagotovo pa ena od tistih, ki je dovoljena znotraj tega okvira pomoči za ogljično nevtralno tehnologijo. Vztrajali bomo na tem, da mora imeti jedrska tehnologija svoje mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope,” je ob prihodu na zasedanje povedal premier.
Poudaril je, da je ta okvir pomemben zato, da se tudi za jedrsko tehnologijo določijo jasna pravila, na kakšen način lahko dostopa do kapitala, kako bodo potekali postopki umeščanja v prostor in kako bodo omogočena razvojna sredstva, ki so tudi na jedrskem področju še potrebna. (23. marec)
Po vrhu evrskega območja: Evropski in slovenski finančni sistem sta odporna na morebitne motnje
Bruselj – Evropski bančni sistem je po mnenju voditeljev držav članic EU, ki so se v petek sestali na vrhu evrskega območja, odporen na motnje, ki so se zgodile v ZDA in Švici. “Slovenija je v evrskem območju in deli njegovo usodo, tako da so pravila enaka in naš bančni sistem je zelo likviden in tudi kapitalska ustreznost je zelo visoka,” je dejal premier Robert Golob.
Glede reforme ekonomskega upravljanja EU, ki je bila tudi tema tokratnega srečanja, je Golob pojasnil, da je vlada že pri sprejemanju proračunov za leti 2023 in 2024, v katerem bodo fiskalna pravila znova začela veljati, predvidela javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda za leto 2024. Rebalans proračuna za leto 2023, ki ga pripravlja vlada, potrjuje zagotovila, da je v proračunu velika rezerva za potrebe pomoči za spopadanje z energetsko krizo.
“Danes se je pokazalo, da bo ta pomoč najverjetneje bistveno manjša, tako da smo zmanjšali rezervo in s tem tudi primanjkljaj,” je povedal. “S tem dajemo tudi signal na finančne trge, da Slovenija obvladuje tveganja na ustrezen način, kar se tiče primanjkljaja, in da se približujemo temu ciljnemu primanjkljaju, ki ga predvidevajo tudi nova fiskalna pravila,” je še poudaril premier. (24. marec)
Vrh EU pozdravil pripravo konference o novi konvenciji glede vojnih zločinov v Sloveniji
Bruselj – Voditelji držav članic EU so na četrtkovem zasedanju med drugim pozdravili pogajanja o novi konvenciji o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov. Diplomatsko konferenco o tej konvenciji bo v drugi polovici maja gostila Slovenija, ki je tudi med pobudnicami priprave te mednarodne pogodbe.
Že 21. marca so pripravo konference pozdravili tudi ministri za zadeve EU na zasedanju v Bruslju ter evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Konferenca, na kateri bodo konec maja potekala pogajanja za sprejem mednarodne pogodbe o medsebojni pravni pomoči in izročitvi za najhujše zločine, bi po mnenju slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve lahko pomagala pri pregonu vojnih zločinov v Ukrajini. Pobudi se je doslej po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon pridružilo skoraj 80 držav. (24. marec)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.