Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Migracije v ospredju torkovega obiska premiera Goloba v Rimu
Ljubljana – Premier Robert Golob bo v torek na obisku v Rimu, kjer se bo srečal z italijansko premierko Giorgio Meloni. Po napovedih bodo v ospredju pogovorov migracije oziroma ukrepi, s katerimi bi preprečili, da nadzor na mejah znotraj schengenskega območja postane trajen. Teme pogovora bodo še aktualna mednarodna vprašanja in dvostranski odnosi.
Meloni, ki je položaj italijanske premierke zasedla pred dobrim letom, je zadnja od predsednikov oziroma predsednic vlad sosednjih držav, s katero se bo uradno srečal Golob. To sicer ne bo njuno prvo srečanje, saj sta se že večkrat pogovarjala ob robu mednarodnih dogodkov. Po napovedih virov v kabinetu premierja bodo v ospredju migracije, glavno sporočilo, s katerim Golob odhaja v Rim, pa je, da je treba narediti vse, da schengen obstane in da nadzor na mejah med državami schengenskega območja ne postane trajen.
Italija je namreč sredi oktobra uvedla začasni nadzor na meji s Slovenijo, posledično je Slovenija uvedla nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko, skupno pa nadzor na mejah zdaj izvaja že enajst držav schengenskega območja. Odločitev o uvedbi nadzora na meji s Slovenijo je premierka Meloni opisala kot nujno zaradi trenutnih razmer v svetu, od Bližnjega vzhoda do migrantske krize. Golob je konec oktobra v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo Italija nadzor na meji odpravila do božiča, a se zdi bolj verjetno, da bo ostal vsaj do pomladi.
Slovenski premier bo v Rimu predstavil svoje zamisli o tem, kako ohraniti schengen. Med drugim predlaga ustanovitev posebnih izobraževalnih centrov v državah, od koder prihajajo migranti, kjer bi ljudi izobrazili za delo v EU. Evropa namreč ob tem, ko se spopada z ilegalnimi migracijami, nujno potrebuje delovno silo, zato je treba ljudem iz tretjih držav omogočiti, da v Evropo pridejo na zakonit način.
Slovenija – podobno kot Italija – sicer poudarja, da je treba za ohranitev schengna predvsem zagotoviti učinkovit nadzor na zunanji meji. Zato se zavzema za to, da bi na mejo med Hrvaško in BiH napotili pripadnike evropske mejne agencije Frontex. V Zagrebu so zaenkrat do tega predloga dokaj zadržani. (13. november)
Po mnenju zunanje ministrice Fajon skrajni čas za sklenitev humanitarnega premirja v Gazi
Bruselj – Skrajni čas je za sklenitev humanitarnega premirja v Gazi, da bi humanitarna pomoč dosegla ljudi na območju, je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju povedala slovenska ministrica Tanja Fajon. Razmere v tej palestinski enklavi se namreč dramatično zaostrujejo, je še dejala in obsodila napade na bolnišnice.
Po njenem mnenju to, da ni mogoče zaustaviti spopadov oziroma narediti humanitarnih premorov, pomeni “izjemno krizo humanosti” in tudi “krizo svetovnega reda”. Ministrica je izrazila upanje, da bo danes EU poslala močno skupno politično sporočilo. Samo povečevanje humanitarne pomoči, ki pa ne pride do ljudi, namreč nima smisla. “Tu so na preizkušnji tudi naše vrednote,” je poudarila.
Ministri bodo danes govorili tudi o prihodnosti Bližnjega vzhoda po umiritvi napetosti, pri čemer je Fajon poudarila, da je najprej treba storiti vse, da se ustavi človeška tragedija, ki smo ji vsak dan priča. Si pa želi, da bi prišli v položaj, ko bi lahko znova resno in angažirano govorili o rešitvi dveh držav, ki je zapisana tudi v koalicijski pogodbi slovenske vlade. “V svojem nastopu ob začetku mandata sem povedala, da si želim priznanja Palestine in tako tudi ravnamo kot odgovorna članica v Generalni skupščini Združenih narodov in zdaj tudi kot opazovalka v Varnostnem svetu,” je povedala. (13. november)
V gospodarstvu previdni glede nastajajočega podnebnega zakona
Ljubljana – Gospodarstvo opozarja, da je treba biti pri sprejemanju podnebnega zakona previden, da ne bi zaradi uresničevanja podnebnih ciljev povzročili gospodarski in družbeni zastoj. “Oba cilja, doseganje podnebne nevtralnosti in zagotavljanje blaginje ljudi morata biti enakovredna in uravnotežena,” je po petkovi seji strateških svetov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za okolje in energetski prehod poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Energetsko intenzivna industrija v Sloveniji je po mednarodnih kazalnikih med najbolj energetsko učinkovitimi v EU, vseeno pa obstaja bojazen, da ne bi z dodatnimi omejitvami in obremenitvami povzročili propad industrije, ki ima že zdaj težave zaradi visokih cen energentov. “Izkušnje iz preteklih mesecev kažejo, da z zapiranjem energetsko učinkovitih obratov in uvozom materialov naraščajo emisije toplogrednih plinov na enoto proizvodov. Z uvozom umazanih materialov v ničemer ne delamo usluge okolju,” je ponazorila Nahtigal.
Direktor direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Andrej Gnezda je spomnil, da je bil na evropski ravni ravno zato sprejet mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah. Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl pa je pojasnil, da je razogljičenje industrije vprašanje konkurenčnosti, ne le okoljskih ciljev. Investicije v inovativne ekološke projekte prinašajo precej prednosti: spremembe v vodenju, kompetence kadrov, zmanjšanje emisij, energetsko učinkovitost in tudi nižje stroške poslovanja, so Vajgla citirali na zbornici.
Osnutek t.i. podnebnega zakona, ki je do 15. novembra v javni razpravi, bo postavil pot Slovenije do doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter nadgrajuje nacionalni energetski in podnebni načrt s tem, da določa ukrepe za izvedbe določil tega načrta. Med ključnimi tremi novostmi so odprava javnih finančnih spodbud za rabo fosilnih goriv do leta 2026, širitev sistema trgovanja z dovolilnicami za toplogredne pline tudi na sektor transporta ter spremembe pri obstoječi okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida. Dajatev bo postala namenska in se bo stekala v podnebni sklad, sredstva pa bodo namenjena izključno za blažitev podnebnih sprememb. (10. november)
Do konca leta predvidoma na voljo 180 milijonov evrov novih kohezijskih sredstev
Lipica – Odbor za spremljanje programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 se je v četrtek seznanil z napredkom izvajanja programa. Objavljeni so bili prvi razpisi in potrjeni prvi projekti. Do konca leta bo po pričakovanjih razpisanih za okoli 180 milijonov evrov sredstev, je sporočilo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Med avgustom in oktobrom je bila zaradi katastrofalnih avgustovskih poplav in plazov po besedah ministra za kohezijo Aleksandra Jevška glavna naloga ministrstva priprava vloge za solidarnostni sklad EU. “Zaradi ujme bomo v kratkem pripravili izhodišča za spremembo programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, pri čemer bo ključna dinamika izvajanja tistih ukrepov, ki bodo prispevali k odpravi posledic ujme in večji odpornosti Slovenije na naravne nesreče,” je pojasnil Jevšek.
V obdobju 2021-2027 ima Slovenija iz programa evropske kohezijska politike na voljo skupaj 3,2 milijarde evrov. Od tega lahko 1,6 milijarde evrov črpa iz sklada za regionalni razvoj, 718 milijonov evrov iz kohezijskega sklada, 636 milijonov evrov iz socialnega sklada plus ter 259 milijonov evrov iz sklada za pravični prehod. (9. november)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.