Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Golob in Bettel: Potrebujemo Evropo brez zidov
Brdo pri Kranju – Slovenski premier Robert Golob in njegov luksemburški kolega Xavier Bettel sta se na Brdu pri Kranju strinjala, da je treba vprašanje migracij reševati skupaj na ravni EU. Poudarila sta, da ne podpirata rešitev, ki vključujejo gradnjo zidov in bi iz Evrope naredile “trdnjavo”.
“Ključno je, kako bo Evropa kot celota naslovila to vprašanje, in prvi koraki so bili že narejeni. Gre za kompleksen problem, ki bo zagotovo na dnevnem redu vseh letošnjih zasedanj voditeljev EU,” je dejal Golob.
Dodal je, da je treba več delati na integraciji migrantov, sodelovanju s tranzitnimi državami ter odprtem dialogu z državami izvora.
Bettel pa je izpostavil, da gradnja zidov na mejah nikakor ni rešitev, čeprav morda določene države in njihovi voditelji zagovarjajo takšen pristop. “Strinjamo se, da potrebujemo nadzor, da potrebujemo skupna pravila, toda iz Evrope ne smemo narediti trdnjave,” je dejal. (22. februar)
Slovenija pripravlja mednarodno pogodbo o sodelovanju na področju kazenskega prava
Bruselj – Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je ministrskim kolegom iz drugih držav članic EU predstavila pobudo za podpis mednarodne pogodbe o sodelovanju na področju kazenskega prava, ki bi omogočila tudi sodelovanje pri pregonu vojnih zločinov v Ukrajini.
S pogodbo nameravajo vzpostaviti mehanizem za sodelovanje organov pregona držav članic EU in tretjih držav, ki bodo tako lažje izmenjavali informacije. Omogočala bo sodelovanje pri pregonu in preiskavah zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov, drugih mednarodnih kaznivih dejanj in tudi genocida.
“S tem Slovenija dokazuje, da res vodi zelo jasno politiko preiskovanja odgovornosti, tudi ko gre za vojne zločine v Ukrajini,” je o sodelovanju Slovenije pri pripravi pogodbe povedala Fajon. Konec maja bo gostila mednarodno konferenco o tej pobudi, ki se ji je doslej pridružilo 77 držav.
Na zasedanju zunanjih ministrov članic EU v Bruslju je ministrica podprla tudi skupne nabave streliva, ki bi ga nato poslali Ukrajini. Ta se namreč sooča z velikimi potrebami po strelivu, predvsem po topniških izstrelkih (20. februar).
Poročilo: Slovenija primer pozitivne spremembe na področju vladavine prava
Berlin/Bruselj – Nevladna organizacija za zaščito in promocijo temeljnih svoboščin Civil Liberties Union for Europe v svojem poročilu za leto 2022 o stanju vladavine prava v 18 članicah EU ugotavlja, da v Sloveniji demokracija po lanski menjavi oblasti okreva.
Poročilo Slovenijo izpostavlja kot izstopajočo pozitivno spremembo, ker je nova vlada po izvolitvi aprila lani začela vrsto reform za depolitizacijo javnih medijev in ponovno vzpostavitev njihove neodvisnosti po prevzemu s strani prejšnjih oblasti.
Določen napredek je bil opažen tudi na drugih področjih, kot so povračila glob, ki so bile pod prejšnjo vlado nezakonito izrečene državljanom zaradi udeležbe na protestih.
Na splošno sta medtem za najhujši kršiteljici znova označeni Madžarska in Poljska, kot potencialno problematični pa omenjajo novi vladi v Italiji in na Švedskem (21. februar).
Slovenija lani v EU z največjim upadom smrtnih žrtev na cestah
Bruselj/Ljubljana – Podatki Evropske komisije kažejo, da je lani v prometnih nesrečah v EU umrlo okoli 20.600 ljudi, kar je tri odstotke več kot leta 2021, ko je na obseg prometa še vedno vplivala pandemija. Slovenija je lani zabeležila za četrtino manj smrti kot leta 2021, kar je največji upad med članicami EU.
V Sloveniji je bilo leta 2022 zabeleženih 40 smrtnih primerov na milijon prebivalcev, kar je manj od evropskega povprečja, 25 odstotkov manj kot leta 2021 in 17 odstotkov manj kot v letu 2019, pred pandemijo. Slovenija je tako lani zabeležila največji upad števila smrtnih žrtev v primerjavi z letom 2021 med vsemi članicami EU.
V. d. direktorja agencije za varnost prometa Simona Felser je izpostavila, da je znižanje kritične meje umrlih v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev v Sloveniji mogoče pripisati povečanju obsega koordiniranih aktivnosti agencije za varnost prometa, nadzoru policije in povečanemu obsegu aktivnosti ostalih ključnih deležnikov prometne varnosti. Izpostavila pa je potrebo po odgovornem ravnanju udeležencev v prometu.
Med ključnimi izzivi je izpostavila področja različnih distrakcij v prometu, zlorabo alkohola in drog, uporabo varnostnega pasu in zaščitnih čelad ter pomen prilagojene hitrosti. (22. februar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.