Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Obrambni minister Šarec: Skupnemu naročanju streliva se bo kmalu pridružila tudi Slovenija
Bruselj – Po besedah slovenskega obrambnega ministra Marjana Šarca se bo tudi Slovenija kmalu pridružila skupnemu naročanju streliva, o katerem so se v ponedeljek dogovorile članice EU in Norveška. Kot je pojasnil, sama ne bo kupovala streliva, ampak bo prispevala v evropski mirovni instrument, iz katerega se bodo financirale skupne nabave streliva za Ukrajino.
“Slovenija bo ta podpis opravila v kratkem, ko opravi vse postopke, ki so v takšnih primerih običajni,” je o sodelovanju Slovenije pri skupnem naročanju streliva za Ukrajino v ponedeljek povedal Šarec. Dogovor bo omogočil, da bo potekala proizvodnja streliva v državah, kjer ga proizvajajo, kar pa bo omogočilo pomoč Ukrajini. Slovenija kapacitet za proizvodnjo streliva nima, je pa država po Šarčevih besedah doslej Ukrajini že dobavila nekaj streliva.
Obrambni in zunanji ministri EU so se dogovorili o nadaljnjih dobavah streliva Ukrajini, ki vključuje tudi skupne nabave. Skupnemu naročilu se je pridružilo 18 držav, 17 članic EU in Norveška. (20. marec)
Fajon: Pomembna bo implementacija dogovora med Kosovom in Srbijo
Bruselj – Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je v ponedeljkovem odzivu na dogovor Beograda in Prištine o izvajanju sporazuma o poti k normalizaciji odnosov poudarila, da je pomembna predvsem implementacija. Dejala je, da je treba stranema pri tem pomagati. Pomagala bo tudi Slovenija, je zagotovila.
“Dogovor, kot sta ga sprejela (kosovski premier Albin) Kurti in (srbski predsednik Aleksandar) Vučić, je neka osnova, zdaj pa je odvisno, kakšno bo izvajanje, ko gre za ustanovitev skupnosti srbskih občin, ko gre za neko normalizacijo odnosov,” je v izjavi za STA povedala Fajon, ki je dogovor pozdravila že v nedeljo na Twitterju.
Glede tega, da voditelja Srbije in Kosova sporazuma nista podpisala, je kot bistvo izpostavila, da “sta se strani zavezali, da bosta to uresničili, na kar ju bomo tudi opominjali”. Obe strani se po ministričinih besedah zavedata, kaj vse je na kocki. Gre pa predvsem za ljudi, da se zadeve toliko umirijo, da se ne bodo ponavljali incidenti, da ne bo nepotrebnega zaostrovanja, zlasti v trenutnih razmerah, ko sta potrebna neka stabilnost in mir v regiji Zahodnega Balkana, tudi v luči ruske agresije v Ukrajini. “To pa bo seveda odvisno predvsem od modrosti, mogoče preudarnosti in pa iskrenega namena obeh strani in voditeljev,” je dejala. (20. marec)
Ministri EU pozdravili pripravo konference o pravosodnem sodelovanju v Sloveniji
Bruselj – Ministri za zadeve EU so v sredo v Bruslju pozdravili pripravo mednarodne konference o pravosodnem sodelovanju, ki bo maja v Sloveniji, je povedala švedska ministrica Jessika Roswall. Pobudo je pozdravil tudi evropski komisar Didier Reynders. Slovenski državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Štucin je v razpravi poudaril pomen konference za pregon vojnih zločinov v Ukrajini.
Na novinarski konferenci po zasedanju je Roswall izrazila prepričanje, da bodo o konferenci konec tedna na vrhu, ki so ga sicer pripravljali ministri, govorili tudi voditelji članic EU. Pobudo je prav tako pozdravil evropski komisar za pravosodje Reynders. Ne more pa je podrobneje komentirati, je dejal, saj o njej še ni potekala poglobljena razprava.
Državni sekretar Štucin je sicer v razpravi poudaril, da bi lahko konferenca, na kateri bodo konec maja potekala pogajanja za sprejem mednarodne pogodbe o medsebojni pravni pomoči in izročitvi za najhujše zločine, pomagala pri pregonu vojnih zločinov v Ukrajini, so navedli na ministrstvu. (22. marec)
Pripravljen izhodiščni seznam naložb za izločitev iz načrta za okrevanje
Ljubljana – Ministrstvo za finance je pripravilo izhodiščni seznam naložb, ki bodo ali izločene iz posodobljenega načrta za okrevanje in odpornost ali bo njihovo financiranje z nepovratnimi sredstvi v načrtu zmanjšano. Prilagoditev je med drugim potrebna, ker državi pripada 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev od sprva predvidenih.
Na seznamu so projekti, za katere so različni resorji ocenili, da v časovnici, predvideni v načrtu, ne bodo izvedeni. Seznam bodo sedaj uskladili z javnostmi in Evropsko komisijo, je na novinarski konferenci v sredo v Ljubljani dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec. Za tiste, ki so pomembni za okrevanje in odpornost države, bo vlada skušala najti alternativne vire financiranja.
Na seznamu v izhodiščih za prilagoditev načrta, kot jih je posredovalo ministrstvo za finance, je 27 projektov. Največji del zmanjšanja sredstev zajema izločitev ali zmanjšanje financiranja projektov ozelenitve izobraževalne infrastrukture v Sloveniji (izločitev vseh predvidenih 71,6 milijona evrov), oskrbe in varčevanja s pitno vodo (zmanjšanje za 27 milijonov na 6,7 milijona evrov), trajnostne prenove stavb (za 20 milijonov na 66,1 milijona evrov), zagotavljanja celostne obravnave oseb, ki potrebujejo višji obseg dolgotrajne oskrbe in kompleksnejše storitve s področja zdravstvene nege oz. kontinuirano zdravstveno nego (vseh 20 milijonov evrov) ter optimizacije dostopnosti zdravstvenega sistema (za 18,1 milijona na 4,9 milijona evrov).
Za vključitev ukrepov iz načrta RePowerEU je Slovenija upravičena do dodatnih 122 milijonov evrov. Od tega bo za obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije razogljičenje v gospodarstvu na voljo 42 milijonov, za infrastrukturo za alternativna goriva v prometu in brezemisijsko mobilnost 40 milijonov ter za spodbujanje prestrukturiranja obstoječih daljinskih sistemov z novimi tehnologijami in za krepitev distribucijskega omrežja električne energije po 20 milijonov evrov, je navedeno v izhodiščih za prilagoditev načrta. (22. marec)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.