Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Prve čestitke novoizvoljeni predsednici republike Pirc Musar tudi iz Bruslja
Bruselj – Slovenija je na nedeljskih predsedniških volitvah dobila prvo predsednico v zgodovini države. 54-letna odvetnica Nataša Pirc Musar je v drugem krogu volitev s približno 54-odstotno podporo premagala protikandidata, desnosredinskega politika Anžeta Logarja. Med prvimi je Pirc Musarjevi čestitala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Na Twitterju je zapisala, da Pirc Musar kot prva ženska na predsedniškem položaju tlakuje pot bodočim generacijam. Von der Leyenova je še poudarila, da se veseli njunega sodelovanja. “Deliva cilj še močnejše, demokratične in odporne EU,” je zapisala. Novi predsednici Slovenije, ki bo mandat nastopila 23. decembra, je čestital tudi evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janez Lenarčič. Zaželel ji je “uspešno opravljanje te pomembne funkcije, posebej pri zagovarjanju temeljnih evropskih vrednot, ki so tudi slovenske”.
Pirc Musar je v nedeljo po izvolitvi poudarila, da je Slovenija z njeno zmago dobila predsednico, ki verjame v EU in demokratične vrednote, na katerih je nastala EU. Verjame, da morajo mesto v EU dobiti vse države na Zahodnem Balkanu, in Slovenija bo po njenih besedah podpirala vstop teh držav v EU. “EU namreč vidim kot gradnik, kot steber miru. Zadnji dogodki na Zahodnem Balkanu nam kažejo, da tam še ni vse čisto mirno,” je pojasnila. (13. november)
Zunanja ministrica Fajon: Slovenija bo sodelovala v misiji urjenja ukrajinskih vojakov
Bruselj – Slovenija bo sodelovala v misiji urjenja ukrajinskih vojakov, je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU, na katerem bodo misijo uradno zagnali, povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Na zasedanju bo opozorila tudi, da EU ne sme pozabiti držav Zahodnega Balkana.
Zunanji ministri bodo danes med drugim govorili o nadaljnji pomoči Ukrajini spričo ruske agresije. Predvidoma bodo uradno zagnali misijo urjenja ukrajinskih vojakov, ki bo potekala na ozemlju EU. Po besedah ministrice Fajon bo v misiji sodelovala tudi Slovenija.
“Po mojih informacijah ne gre za to, da bi misijo gostili v Sloveniji, to bo verjetno na Poljskem in še kje. Verjetno pa lahko s kakšnimi svojimi predstavniki sodelujemo pri urjenju. Tu ne gre za pošiljanje neke vojaške opreme, ampak res za pomoč,” je pojasnila. (14. november)
Bruselj dvignil napoved rasti slovenskega BDP za letos, dodatno znižal pričakovanja za 2023
Bruselj – Evropska komisija je Sloveniji v jesenski gospodarski napovedi za letos napovedala 6,2-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,8 odstotne točke več od julijske napovedi. Komisija je že tedaj za 1,7 odstotne točke navzgor popravila majsko napoved.
Za leto 2023 v Sloveniji pričakuje 0,8-odstotno krepitev BDP, kar je 0,2 odstotne točke manj kot julija. Sicer je komisija že julija za 2,1 odstotne točke znižala napoved za Slovenijo za leto 2023.
A kljub temu bo gospodarska rast v Sloveniji tako letos kot prihodnje leto med višjimi v EU. Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi namreč letos evrskem območju napoveduje 3,2-odstotno rast, celotni uniji pa 3,3-odstotno. V letu 2023 pa naj bi rast v evrskem območju in območju EU znašala 0,3 odstotka. (11. november)
Slovenski evroposlanci za vstop Hrvaške v schengen, a opozarjajo na obveznosti
Bruselj – Evropski parlament je prižgal zeleno luč vstopu Hrvaške v schengensko območje, evropski poslanci iz Slovenije, ki sicer prihajajo iz različnih političnih skupin, pa so ga družno podprli. Hrvaška je na vstop v schengen pripravljena, ta korak je ta v interesu Slovenije, so se strinjali, a opozorili, da to za Zagreb pomeni tudi nove obveznosti.
Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew/Svoboda) sta izrazila pričakovanje, da bo Hrvaška varovanje zunanje meje EU izvajala v skladu z najvišjimi evropskimi in mednarodnimi standardi. Matjaž Nemec (S&D/SD) pa je zapisal, da bo Hrvaška morala z dejanji vsak dan pokazati, da spoštuje mednarodno in evropsko pravo. Prav tako bo po njegovem mnenju morala slej kot prej zagristi tudi v kislo jabolko arbitraže in vprašanja meje s Slovenijo.
Da ob ugodnostih, ki jih prinaša status schengenske članice, ne gre pozabiti tudi na obveznosti, med katerimi je najpomembnejše varovanje zunanjih meja, so prav tako izpostavili poslanci iz vrst EPP. Ljudmila Novak (EPP/NSi) je na Twitterju poudarila, da je odgovornost v teh nepredvidljivih časih še posebej izjemna, Milan Zver (EPP/SDS) pa je spomnil, da so v zakonodajo vgrajeni nekateri varnostni mehanizmi za učinkovito varovanje zunanje schengenske meje, kar je po njegovem mnenju pomembno tudi v luči naraščajočih migracij.
Končno odločitev mora soglasno sprejeti Svet EU, ki bo zeleno luč predvidoma prižgal na zasedanju notranjih ministrov EU 8. decembra. Med Slovenijo in Hrvaško še ostaja odprta usoda arbitražne razsodbe iz leta 2017, s katero je sodišče v Haagu določilo potek kopenske in morske meje med državama, ki se o njej nista uspeli dogovoriti vse od osamosvojitve. Po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon ob vstopu Hrvaške v schengen se slovenska vlada pogovarja o sprejemu izjave, ki bo ponovna zaveza k implementaciji arbitražne razsodbe. (9. in 10. november)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.