go to the original language article
“`html
Bruselj – Slovaška je med tistimi državami EU, ki želijo povečati učinkovitost črpanja sredstev skozi kohezijsko politiko. To je povedal minister za investicije, regionalni razvoj in informatizacijo RS Richard Raši (Hlas-SD) na četrtkovem (28. novembra) zasedanju Sveta EU za konkurenčnost, usmerjenega na kohezijsko politiko. O tem poroča dopisnik TASR.
Glede na njegove besede se je zadnje srečanje o kohezijski politiki pod vodstvom madžarskega predsedstva v Svetu EU nanašalo na načine, kako nastaviti strukturne sklade po letu 2027 v novem programskem obdobju.
“Iščemo čim večjo podporo držav članic za enotno stališče. Smo v skupini prijateljev kohezije, je nas okoli 15, in želimo iti s sistemom deljenega upravljanja. Torej, da je v nastavitve strukturnih skladov in pripravo administrativnega procesa, v to, kam naj bi strukturni skladi šli, vključenih čim več udeležencev iz ene države,” je pojasnil Raši. Dodatno je pojasnil, da gre za vključevanje regij, mest in občin, ljudi, ki tam živijo.
Po njegovih besedah gre za prizadevanje, da kohezijski skladi po letu 2027 ne bodo “upravljani od zgoraj”, tako kot je bilo v primeru nacionalnih načrtov obnovitve, ko so odločali le uradniki na posameznih ministrstvih.
V praksi to pomeni pripravo takšnega nacionalnega stališča, ki bo prijazno do prejemnikov te razvojne pomoči, zagotovitev poenostavitve črpanja in tudi njegove prilagodljivosti, da bi se usmerjanje strukturnih skladov lahko spreminjalo glede na nastale potrebe. Takimi so bili na primer pandemija ali vojna v Ukrajini.
Gre za situacije, ko imajo države članice “zvezane roke” in ne morejo prenesti financ tja, kjer jih najbolj potrebujejo.
“Glavno sporočilo je bilo, da želimo strukturne sklade, želimo deljeno in večnivojsko upravljanje. Želimo, da je to enostavneje in da imamo možnost samostojno prenesti te vire v državah članicah, prilagoditi jih po meri. Ne želimo biti zelo omejeni z uredbami, kje točno bi morali biti strukturni skladi,” je opisal situacijo Raši.
Dodal je, da če nekatere regije potrebujejo več vlagati v infrastrukturo in manj v digitalno gospodarstvo, naj bi ta možnost obstajala.
V programsko obdobje po letu 2027 spada tudi možnost širitve EU na nove države članice. Raši je priznal, da se bo v takšnem primeru skupna količina sredstev skozi kohezijsko politiko razdelila med več igralcev. In pripustil je, da bodo države, ki podpirajo kohezijo, v prihodnjem dolgoročnem proračunu EU zahtevale več virov.
V tem kontekstu je opozoril, da na Slovaškem kar tri četrtine denarja, ki gre za javne naložbe, za modernizacijo občin, mest in regij, prihaja iz evropskih sredstev.
“Pripraviti se moramo na to, da bodo ti strukturni skladi enkrat prenehali. Po letu 2027 še bodo, a vprašanje je, ali bodo tudi kasneje. To pomeni, da moramo strukturne sklade namenjati ne le za nadomestitev manjkajočih financ mestom in občinam, temveč tudi vlagati v nekaj, kar bo v prihodnosti mestom in občinam prineslo dodatna sredstva,” je sporočil. (28. novembra)
“`