Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Borrell in zunanji ministri EU poudarjajo pomen rešitve dveh držav na Bližnjem vzhodu
Bruselj – Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in več zunanjih ministrov držav članic unije se je danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju zavzelo za rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu. Borrell je poudaril, da Izrael miru ne more vzpostaviti zgolj z vojaškimi sredstvi. “Nehati moramo govoriti o mirovnem procesu, začeti moramo govoriti bolj konkretno o procesu rešitve dveh držav,” je ob prihodu na zasedanje v Bruslju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU.
Glede nasprotovanja izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja oblikovanju palestinske države in s tem rešitvi dveh držav je poudaril, da se zanjo zavzemajo Združeni narodi in celotna mednarodna skupnost. Zunanjim ministrom članic EU se bosta na zasedanju ločeno pridružila izraelski in palestinski zunanji minister. Da je vzpostavitev dveh držav edini način za trajen mir v regiji, je poudarila tudi belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib, katere država trenutno predseduje Svetu EU.
Zunanji ministri EU, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, imajo na dnevnem redu še nadaljnjo pomoč Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. Borrell je zagotovil, da kljub iskanju rešitve za Bližnji vzhod EU še naprej podpira Kijev.
Ministri članic bodo med drugim predvidoma razpravljali o vzpostavitvi pomorske operacije EU v Rdečem morju, kjer jemenski hutiji napadajo tovorne ladje. (22. januar)
Poklukar v Budimpešti o boju proti tihotapljenju migrantov
Budimpešta – Boj proti kriminalnim združbam, ki tihotapijo nezakonite migrante v EU, mora biti naša skupna prioriteta, je v petek ob obisku v Budimpešti izjavil notranji minister Boštjan Poklukar. Z madžarskim kolegom Sandorjem Pinterjem sta se strinjala, da se je treba upravljanja migracij in meja lotevati v tesnem sodelovanju z Zahodnim Balkanom.
“Ko govorimo o migracijskih tokovih, ne moremo mimo delovanja organiziranih kriminalnih združb, ki izvajajo tihotapljenje nezakonitih migrantov v EU. Boj proti njim mora biti naša skupna prioriteta, saj bomo na tem področju uspešni le, če bomo usklajevali in prilagajali naše aktivnosti situaciji na terenu,” je dejal Poklukar. Ocenil je, da je slovenska policija pri tem uspešna.
Slovenska policija je lani obravnavala 479 primerov, v katerih je bilo prijetih 557 tihotapcev ljudi s 3280 nezakonitimi migranti. Pri delu policije je bila ključna podpora Evropskega policijskega urada Europol.
“Europolu smo izrazili široko podporo in se strinjali, da mu moramo zagotoviti ustrezne vire, da bo lahko takšno podporo zagotavljal tudi v prihodnje. Na podlagi razprave poteka usklajevanje skupnega pisma držav Salzburškega foruma aktivnostim Europola, ki ga je že podprla tudi Madžarska,” je povedal Poklukar.
Madžarska se v drugi polovici letošnjega leta pripravlja na predsedovanje Svetu EU, zato je Pinter prisluhnil prioritetam, ki jih je na področju migracij izpostavila Slovenija. Te so po besedah Poklukarja krepitev vračanja v izvorne države, krepitev Europola in sodelovanje z Zahodnim Balkanom, je sporočilo notranje ministrstvo. (19. januar)
Večina slovenskih evroposlancev za ukrepanje proti Madžarski, Zver in Tomc proti
Strasbourg – Slovenski evroposlanci so v četrtek v Strasbourgu različno glasovali o resoluciji, v kateri je Evropski parlament pozval k ukrepanju proti Madžarski v okviru 7. člena Pogodbe o EU. Ljudmila Novak (EPP/NSI), Klemen Grošelj in Irena Joveva (oba Renew/Svoboda), Milan Brglez in Matjaž Nemec (oba S&D/SD) so jo podprli, Milan Zver in Romana Tomc (EPP/SDS) sta glasovala proti, Franc Bogovič pa se je vzdržal.
“Resolucije o Madžarski nisem podprl, ker so politični napadi na Madžarsko v zadnjih letih postali stalnica evropskih institucij. Večkrat sem že dejal, da je instrument vladavine prava orodje v rokah levice, ki ga spretno uporablja za napade na politične nasprotnike. Seveda se ti napadi intenzivirajo takrat, ko so volitve pred vrati,” je v odzivu za STA svoj glas proti utemeljil član Evropske ljudske stranke Zver (EPP/SDS). Proti je glasovala tudi njegova strankarska kolegica Romana Tomc. Resoluciji je v največji politični skupini v Evropskem parlamentu poleg njiju nasprotovala samo še poslanka Miriam Lexmann iz Slovaške.
Resolucijo sta prav tako podprla slovenska evroposlanca iz vrst socialistov in demokratov Brglez in Nemec (oba S&D/SD). “Orban je za talko vzel celotno EU na zadnjem zasedanju voditeljev, od komisije pa je izsilil deblokado, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji,” je sporočil Nemec. Podobno je svoj glas za utemeljil poslanec iz vrst liberalcev Grošelj. Joveva pa je zapisala, da je Madžarska pod vodstvom Orbana postala avtoritarna država. (18. januar)
V Sloveniji in še petih državah EU preiskave zaradi goljufij z DDV
Luxembourg – Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je v sredo izvedlo 25 preiskav v šestih državah EU, vključno s Slovenijo, zaradi suma goljufije pri plačilu davka na dodano vrednost (DDV) v višini 19 milijonov evrov, so sporočili iz Luksemburga. Podjetja naj bi pri prodaji rabljenih mobilnih telefonov uporabljala nižji DDV in na ta račun kovala dobiček.
Po navedbah EPPO so štirje osumljenci med letoma 2019 in 2022 sodelovali pri goljufanju bolgarskih, nemških in slovenskih davčnih organov pri plačilu DDV. Vzpostavili naj bi verigo podjetij s sedežem v več državah, ki so se navidezno ukvarjala z zakonito dobavo rabljenih telefonov. Pri tem naj bi izkoristili dejstvo, da so bili v verigo transakcij vključeni nacionalni organi več držav in zavestno prikrili prehod na posebno davčno ureditev, čeprav pogoji za to niso bili izpolnjeni.
Skupna škoda goljufij je ocenjena na najmanj 19 milijonov evrov. Rabljeni mobilni telefoni, ki so jih preiskovana podjetja prodajala, so bili uvoženi iz Hongkonga, Združenih arabskih emiratov in ZDA. Med preiskavami v Bolgariji, Nemčiji, Italiji, Sloveniji, na Malti in na Nizozemskem so preiskovalci zasegli dokumente, elektronske naprave, 31.500 evrov gotovine in kriptovalute v vrednosti okoli 40.000 evrov. Poleg tega so zamrznili več bančnih računov, na katerih so doslej zasegli najmanj 88.000 evrov. (18. januar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.