de flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by dpa.

Kišinjev – Ljudje v nekdanji sovjetski republiki Moldaviji so po skoraj vseh preštetih glasovih na referendumu očitno z majhno večino glasovali za vključitev načrta za vstop v EU v ustavo. Po preštetju 98,3 odstotkov glasovnic je volilna komisija sporočila, da se je 50,08 odstotkov udeležencev opredelilo za spremembo ustave, v kateri naj bi bil proevropski tečaj neizpodbitno zapisan kot strateški cilj. Približno 49,92 odstotkov jih je bilo proti.

Glede na pričakovano ekstremno tesen izid volitev bi se končni rezultat lahko razlikoval od stanja štetja glasov zjutraj. Pred tem je dolgo kazalo, da so nasprotniki v prednosti.

Moldavijska proevropska predsednica Maia Sandu je ponoči obsodila množično ponarejanje volitev. Ni dala vedeti, ali priznava rezultat. 52-letnica je na vzporedno potekajočih predsedniških volitvah v nedeljo med skupno enajstimi kandidati prva prišla na cilj, vendar ni dosegla absolutne večine in se bo zato morala 3. novembra pomeriti v drugem krogu.

Za izvajanje reform je Sandu odvisna od večine v parlamentu, ki jo ima trenutno še vedno. Politični boj za oblast v Moldaviji bi lahko dosegel vrhunec na parlamentarnih volitvah prihodnje poletje. “Za močno in politično oblikovalno vlogo predsednice je potreben lojalen premier in večina v parlamentu,” je za nemško tiskovno agencijo (dpa) povedala nemška strokovnjakinja Brigitta Triebel iz fundacije Konrad-Adenauer v Kišinjevu. Ne pričakuje, da bi ruski poskusi vplivanja v Moldaviji pojenjali.

Revna kmetijska država s 2,5 milijona prebivalci je tradicionalno razpeta med Zahodom in Rusijo. Moldavija, ki leži med državama članicama EU in Nata, Romunijo in Ukrajino, napadeno s strani Rusije, je kandidatka za vstop v EU. (21. oktober)