Sankcije so rusko gospodarstvo stale 450 milijard dolarjev

Tri leta po uvedbi sankcij EU so se prihodki Rusije iz trgovine z EU zmanjšali za 74 odstotkov, uvoz nafte se je zmanjšal za 90 odstotkov, uvoz plina pa s 45 na 13 odstotkov. »Sankcije so rusko gospodarstvo stale 450 milijard dolarjev,« je izjavil David O’Sullivan, posebni predstavnik EU za sankcije v Bruslju.

O’Sullivan je v sredo sodeloval na zaslišanju o učinkovitosti in uresničevanju sankcij EU proti Rusiji, ki sta ga organizirala poljski evropski poslanec Andrzej Halicki in latvijska evropska poslanka Sandra Kalniete v Evropskem parlamentu v Bruslju.

Irski politik je spomnil, da je od ruske invazije na Ukrajino Evropska unija uvedla proti Rusiji 16 svežnjev sankcij. »Pomembno je razumeti pomen teh sankcij in da je bilo to brezprecedenčno dejanje, še posebej, ker smo pri uvajanju sankcij morali doseči soglasje,« je dejal O’Sullivan.

Kot je spomnil, je bila Rusija leta 2021 peti trgovinski partner EU in je predstavljala 5,8 odstotka trgovine blaga EU v vrednosti skoraj 260 milijard evrov letno. »Tri leta pozneje so se kot posledica sankcij prihodki iz trgovine z Rusijo zmanjšali za 74 odstotkov, kar kaže na učinkovitost sankcij,« je poudaril strokovnjak. Prav tako je uvoz nafte iz Rusije padel za 90 odstotkov, medtem ko se je uvoz plina zmanjšal s 45 odstotkov na le 13 odstotkov.

»Seveda lahko kdo reče, da trgovina in uvoz še vedno potekata, vendar je to, kar smo uspeli doseči v samo treh letih, nekaj izjemnega,« je ocenil politik.

Opozoril je, da je bil cilj sankcij predvsem prikrajšati Rusijo za tehnologijo za proizvodnjo orožja in zmanjšati prihodke ruskega gospodarstva, ki se uporabljajo za podporo vojne. »V tem primeru sankcije, čeprav niso popolne, prinašajo rezultate. Ocenjujemo, da je rusko gospodarstvo izgubilo 450 milijard dolarjev. Slišimo napačno pripoved, da rusko gospodarstvo dobro deluje, da beleži 3-4 odstotke rasti. Vendar se v Rusiji hkrati soočajo z inflacijo. Uradno se govori o 10 odstotkih, neuradno pa celo o 20-25 odstotkih,« je dejal strokovnjak. Kot je spomnil, danes Rusija nameni skoraj 30 odstotkov javnega denarja, kar je 6-8 odstotkov svojega BDP, za obrambo. »Putin je skanibaliziral civilno gospodarstvo, da bi vodil vojno gospodarstvo. To je mogoče početi nekaj časa, vendar ne neprestano,« je dejal O’Sullivan.

Kot je ocenil, EU ta trenutek ne more opustiti sankcij, še posebej, ker so lahko orodje pritiska na Rusijo med mirovnimi pogajanji. Potrebno pa je okrepiti boj proti njihovemu izogibanju. »Zaprosili smo za pomoč evropsko industrijo in ta resno obravnava spoštovanje sankcij. Vendar se moramo zavedati, da so te sankcije sprejele avtonomno države EU in njihovi partnerji, ne pa celotna skupnost ZN, kar pomeni, da se vsem državam ne zdijo sprejemljive.

Organizatorja dogodka Halicki in Kalniete sta soglasno dejala, da mora EU ne le okrepiti pritisk na Rusijo, temveč tudi uvesti dodatne, še bolj boleče sankcije ter zagotoviti njihovo izvajanje in uveljavljanje. »Včasih slišim pripombe, da ker smo uvedli že 16 svežnjev, to pomeni, da sankcije ne delujejo. To ni res,« je dejal Halicki in dodal, da je EU uspelo oslabiti rusko gospodarstvo, omejiti dostop do ključnih vojaških tehnologij in zamrzniti ruska sredstva, čeprav – kot je opozoril – EU še vedno ni sprejela odločitve o tem, kako se bodo ta sredstva uporabila. »Dve dejstvi sta gotovi: zagotovo ne bodo vrnjena Putinu in zagotovo bodo vsaj delno uporavljena za obnovo Ukrajine,« je dodal O’Sullivan.

24. februarja so članice EU ob tretji obletnici ruske invazije na Ukrajino sprejele 16. sveženj sankcij proti Rusiji. Pripravljajo se na 17. sveženj. (5. 3. 2025)