go to the original language article
Bruselj – EU si prizadeva vzpostaviti uravnoteženo globalno trgovinsko politiko z zaščito svojih interesov. Tako je med srečanjem s poslanci Evropskega parlamenta (EP) iz odbora za mednarodno trgovino (INTA) v sredo (29. januarja) izjavil evropski komisar za trgovino in gospodarsko varnost Maroš Šefčovič. O tem poroča dopisnik TASR.
Šefčovič je poslancem predstavil situacijo glede trgovinskih odnosov z Združenimi državami, ki so strateški zaveznik EU. Opozoril je, da nobeni drugi ekonomiji nista tako integrirani kot EU in ZDA, ki imata največji bilateralni trgovinski odnos na svetu. Dodal je, da sta obe strani zainteresirani za zaščito in razvoj tega odnosa.
Leta 2023 so trgovinski tokovi med obema stranema dosegli 1,5 bilijona evrov, pri čemer čez Atlantik vsak dan prehaja blago in storitve v vrednosti več kot štiri milijarde evrov. Kar zadeva naložbe, sta EU in ZDA vložili v svoji gospodarstvi več kot pet bilijonov evrov.
“V tem kontekstu se bomo ukvarjali s trgovinskimi vprašanji z novo ameriško administracijo,” je izjavil Šefčovič. Po njegovih besedah želi EU nastopati kot močan partner, pripravljen sodelovati z ZDA in razpravljati o skupnih interesih.
Dodal je, da bi pozitivno transatlantsko trgovinsko sodelovanje moralo odražati odprtost za dogovor o korakih za povečanje bilateralne trgovine in naložb. Zanimivo trgovinsko področje so zagotovo nakupi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Po njegovih besedah je treba poglobiti sodelovanje med EU in ZDA na področju gospodarske varnosti, kar pomeni skupno obravnavanje izzivov, ki izhajajo iz netržnih politik Kitajske.
Predsednik Donald Trump je podpisal široko paleto izvršnih odlokov in memorandov, od katerih dva po Šefčoviču vplivata na trgovinske odnose med EU in ZDA. Gre za memorandum o trgovinski politiki “Amerika na prvem mestu” in za izvršni ukaz o globalnem sporazumu OECD o uvedbi minimalne davčne stopnje.
Šefčovič je namignil, da EU pozorno spremlja razvoj v ZDA, hkrati pa nadaljuje s scenariji “nepredvidenih dogodkov” in še naprej uveljavlja cilje svoje trgovinske politike po vsem svetu, zlasti s krepitvijo trgovinskih vezi z drugimi državami. Gre na primer za trgovinske sporazume, sklenjene z državami skupine Mercosur in Mehiko, ter za napredek v pogajanjih z Malezijo iz skupine ASEAN, v okviru katere Unija že vodi pogajanja z Indonezijo, Filipini in Tajsko. Prav tako je spomnil na svoj nedavni sestanek z indijskim ministrom za trgovino in ambicijami evrobloka, da z Indijo vzpostavi širše strateško partnerstvo.
Glede odnosov s Kitajsko je Šefčovič pojasnil, da je to tretji največji trgovinski partner EU in tudi najbolj zahteven. Dodal je, da mora Unija to razmerje uravnotežiti in zagotoviti več transparentnosti, predvidljivosti in recipročnosti.
“To pomeni učinkovitejše odzivanje na strukturna nesorazmerja Kitajske in nepoštene prakse, kot so netržne politike, ki vodijo k presežni zmogljivosti. Potrebujemo enake pogoje,” je pojasnil poslancem INTA. Poudaril je, da je EU z uvedbo regulacije o tujih subvencijah, z naložitvijo dokončnih carin na uvoz baterijskih električnih avtomobilov iz Kitajske in z drugimi ukrepi pokazala sposobnost braniti svoje interese.
Šefčovič je omenil potrebo po širitvi trgovinskih in naložbenih vezi s Kitajsko, obenem pa tudi odpravljanju strateških odvisnosti EU, da bo manj ranljiva. (30. januar)
“To pomeni učinkovitejše odzivanje na strukturna nesorazmerja Kitajske in nepoštene prakse, kot so netržne politike, ki vodijo k presežni zmogljivosti. Potrebujemo enake pogoje.” Maroš Šefčovič