go to the original language article
Bruselj – Upravljanje trgovinske politike Evropske unije (EU) v letu 2025 je bil največji izziv, ki ga je moral v svojem poklicnem življenju sprejeti. To je povedal evropski komisar za trgovino in gospodarsko varnost Maroš Šefčovič med srečanjem s slovenskimi novinarji v Bruslju, na katerem je povzel svoje preteklo delovno leto, poroča dopisnik TASR.
Maroš Šefčovič je spomnil, da se je svet trgovine od lanskega leta »popolnoma spremenil« in da je morala EU reševati tri osnovne probleme – kako stabilizirati in umiriti odnose z ZDA, kako se odzvati na vse močnejšo politiko s strani Kitajske in kako izkoristiti obnovljen, celo »dramatično povečan interes« preostalega sveta za sklepanje trgovinskih sporazumov z Evropejci.
»Ne samo mi, tudi naši partnerji prehajajo skozi podobne situacije. Cenijo, da je Evropa predvidljiv partner, ki podpisuje sporazume, koristne za obe strani,« je pojasnil.
Po njegovih besedah se je v letu 2025 »dramatčno« spreminjal pogled Evropske komisije (EK) in EU na gospodarsko varnost. Na to, kako je potrebnih več vzajemno koristnih sporazumov o prosti trgovini. »Pri tem prizadevanju mislim, da smo uspeli. Zelo sem vesel, da nam je uspelo skleniti sporazume o prosti trgovini z državami Mercosur, prav tako z Indonezijo. Uspeli smo stabilizirati odnose z pomembnimi političnimi in trgovinskimi partnerji, kot sta Združeno kraljestvo in Švica, ter smo se premaknili v končno fazo pogajanj z Indijo, pa tudi z drugimi državami iz jugovzhodne Azije, iz ASEAN,« je dodal.
Trdi, da je Unija, čeprav je bolj izpostavljena gospodarskim posledicam vojne v Ukrajini in kljub vsem letošnjim turbulencam, potrdila odpornost evropskega gospodarstva.
Najbolj spremljan je bil zagotovo carinski in trgovinski sporazum EU z Združenimi državami
Šefčovič je priznal, da je bil najbolj spremljan zagotovo carinski sporazum z Združenimi državami, kar je zanj pomenilo stotine ur pogajanj z Američani.
»ZDA so bile in so naš največji trgovinski partner. Vsako gibanje na drugi strani Atlantika ima vpliv tudi na razmere v Evropi,« je povedal. Pojasnil je, da je bil njegov cilj med pogajanji z ZDA, kako čim bolje izkoristiti transatlantsko razsežnost medsebojne trgovine, ki predstavlja 20 % vseh trgovinskih izmenjav EU.
»Jaz za tem vidim tovarne, delovna mesta, vidim za tem konkretne ljudi. Mislim, da nam je tudi zahvaljujoč temu julijskemu sporazumu uspelo v veliki meri umiriti in stabilizirati naše trgovinske odnose z ZDA. Ne skrivam, da je tam zelo veliko področij, pri katerih sem upal, da bomo bili v tem času dlje. Govorim predvsem o visokih carinah na jeklo in jeklene izdelke, o kmetijski proizvodnji, na primer izvozu vina ali alkoholnih izdelkov. In mnoga druga področja, ki so za Evropo pomembna kot izvozne dobrine. Upam, da nam bo v prihodnjem letu uspelo doseči boljše rezultate,« je sporočil.
Komisar se zaveda številnih kritik na račun sporazuma EU z ZDA, zato opozarja, da bi imela, če do sporazuma ne bi prišlo, trgovinska vojna z ZDA negativne posledice za evropsko gospodarstvo, za delovna mesta.
»To je bila izbira, ki smo jo morali narediti. Zavedam se določene asimetrije tega sporazuma, da gre za zahteven vsakodnevni menedžment tega največjega trgovinskega odnosa, ki ga imamo na planetu, in da bo to tudi v prihodnje zahtevalo velik napor. Prepričan sem, da je bolje izogniti se kakšnim ostrim trgovinskim konfliktom, iskati možnosti sodelovanja, na primer pri skupnem pridobivanju kritičnih surovin za industrijo, iskanju skupnih postopkov v boju s prekomerno proizvodnjo, ki uničuje gospodarstvo v ZDA in v Evropi. Verjamem, da bodo to teme, s katerimi se bomo ukvarjali prihodnje leto,« je opisal situacijo. (29. decembra)