go to the original language article
Bruselj/Strasbourg – Evropski parlament (EP) je v sredo glasoval za končno podobo zakonodaje EU, usmerjene v postopno prepoved uvoza ruskega plina v EU, ki bo začela veljati od jeseni 2027. Slovenski evropski poslanci imajo različna mnenja o tem zakonodajnem predlogu, poroča dopisnik TASR.
Evropska poslanka in poročevalka v senci te zakonodaje Ľubica Karvašová (PS) je v plenarnem zasedanju EP poudarila, da gre za zgodovinsko odločitev, in ocenila široko soglasje med poslanci, pa tudi „konkretne rešitve za Slovaško“. V nasprotju s tem so po njenem mnenju izjave predstavnikov slovaške vladne koalicije, pa tudi njenih nepovezanih predstavnikov v EP.
„Kot poročevalka v senci za politično skupino Obnovimo Evropo sem pri tej zakonodaji aktivno sodelovala in podpirala rešitve, ki upoštevajo specifičen položaj Slovaške. Rusija ni zanesljiv dobavitelj in ruski plin ni poceni. Če bi bil, Slovaška danes ne bi imela enih najvišjih cen energije za podjetja v celotni EU in država ne bi bila prisiljena porabljati stotine milijonov evrov za energetsko pomoč,“ je povedala.
Spomnila je, da Slovaška danes večino plina uvaža iz drugih držav in ima povezave z vsemi sosedami. Prepoved ruskega plina se bo postopno začela v drugi polovici leta 2027, Slovaška pa ima izpogajano najdaljše prehodno obdobje skupaj s konkretnimi tehničnimi izjemami.
Monika Beňová (Smer-SD) je sporočila, da bo ta odločitev z gospodarskega vidika škodljiva za Unijo in posebej za Slovaško. „Mednarodni denarni sklad nam v tej zvezi napoveduje zelo neugoden vpliv, ki se nanaša na padec bruto domačega proizvoda. Za nas lahko pomeni izrazito rast cen plina in s tem povezano zmanjšanje konkurenčnosti slovaške industrije, pa tudi vpliv na oslabitev naše energetske varnosti,“ je opozorila.
Za pomembno za Slovaško šteje izjemo, ki ji omogoča, da dolgoročno pogodbo o dobavi ruskega plina uporablja še dve leti dlje, ključno pa bo po njenem mnenju tudi to, kako se bo Evropska komisija postavila do zaveze glede kompenzacij, ki jih je Slovaški v zvezi s to prepovedjo obljubila.
Miriam Lexmann (KDH) je ocenila napredek v prid jamstev za Slovaško, ki ga je prinesel končni predlog besedila, izpogajan med Svetom EU in Evropskim parlamentom, kjer se konkretni roki prekinitve nanašajo le na zemeljski plin, ne pa na nafto ali jedrsko gorivo. To je po njenem mnenju na Slovaškem tehnično izvedljivo brez ogrožanja gospodinjstev in podjetniškega sektorja.
„Predlog pušča možnost, da posamezne države izpogajajo tudi utemeljene izjeme. Tudi zaradi teh jamstev sem podprla sprejetje aktualnega besedila uredbe o postopnem prenehanju uvoza zemeljskega plina iz Rusije in izboljšanju spremljanja možnih energetskih odvisnosti,“ je povedala. Trdi, da mora EU po koncu vojne in vzpostavitvi pravičnega miru v Ukrajini delovati načelno, hitro in v interesu svojih državljanov tako, da zaradi svoje nepripravljenosti ne bo v slabšem položaju pri obnovi gospodarskih odnosov.
Martin Hojsík (PS) je opozoril, da bo mir mogoč le, ko bo EU prenehala financirati vojake, ki ubijajo v Ukrajini. „Ko bomo prenehali financirati Putinova prizadevanja, da bi bila tudi Slovaška znova ruska gubernija. Naša svoboda in blaginja sta odvisni od osvoboditve od ruskega plina. Ta je dražji ne le po svoji ceni, temveč tudi po tem, da nas je prikrajšal za mir v Evropi. Oslablja konkurenčnost naše industrije in ogroža delovna mesta. Zato sem izjemno vesel, da se ga bomo končno znebili,“ je povedal. (18. decembra)