Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Ljubljana – Slovenska vlada bo že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP, so sporočili iz kabineta predsednika slovenske vlade Roberta Goloba. Izdatke bodo do leta 2030 postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP. Pri tem bodo po potrebi uporabili tudi možnost odstopanja od fiskalnih pravil EU.
Obramba je bistveno več kot samo vojska, je ob tem povedal Golob. V to sodijo tudi številne investicije v večnamenske objekte, torej tako imenovano dvojno rabo, med drugim na področju infrastrukture, izgradnje novih bolnišničnih zmogljivosti in kibernetske varnosti.
Poudaril je, da je naloga vlade obrambni načrt izvesti čim bolj racionalno. “Iz tega naslova se ne predvideva nobenih rezov ne v letošnji proračun ne v zatečene socialne pravice ali katerekoli druge pravice v prihodnosti, temveč bomo eventualne dodatne stroške, če oziroma ko bodo nastali, financirali skozi dodatno zadolževanje,” je dejal Golob.
Spomnil je, da je zato vlada prejšnji teden v Bruselj poslala zahtevo za uveljavitev tako imenovane odstopne klavzule pri zadolževanju, ki jo bodo v ta namen, če oziroma ko bo treba, uporabili.
Kot je pri tem dodal minister za finance Klemen Boštjančič, bi nacionalna odstopna klavzula v naslednjih štirih letih omogočala povečanje obrambnih odhodkov, ki bi presegli zaveze iz srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v okviru evropskih javnofinančnih pravil.
Dvig obrambnih sredstev po besedah ministra “ne pomeni, da bomo za obrambne izdatke namenili dodatna finančna sredstva, bomo pa ta sredstva, ki jih že namenjamo za določene infrastrukturne in druge obrambne namene, opredelili kot obrambne izdatke”.
Slovenija je leta 2024 obrambnim izdatkom namenila okoli 1,35 odstotka BDP oziroma 904,7 milijona evrov. Pozivi k povečanju obrambnih izdatkov se krepijo predvsem v okviru zveze Nato, pa tudi v EU. (8. maj)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.