Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenija z namenom izboljšanja izmenjave informacij v Rim pošilja policijskega atašeja
Stockholm – Slovenija bo v Rim februarja poslala policijskega atašeja, da bi še izboljšala izmenjavo informacij z Italijo, so po četrtkovem srečanju notranje ministrice Sanje Ajanović Hovnik z italijanskim kolegom Matteom Piantedosijem sporočili z notranjega ministrstva. Na srečanju v Stockholmu sta se strinjala, da je sodelovanje med policijama zelo dobro.
Ministrica za javno upravo v funkciji notranje ministrice Ajanović Hovnik se je v četrtek ob robu neformalnega zasedanja notranjih ministrov EU sestala z italijanskim kolegom Piantedosijem, s katerim sta govorila o razmerah na področju migracij v državah in regiji Zahodnega Balkana. Med drugim sta se dogovorila, da se bodo kmalu sestali tudi strokovnjaki obeh ministrstev in policij, da bi se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju na področju vračanja migrantov, ki jih policija obravnava pri nezakonitem prestopu meje. Strinjala sta se še, da morata državi k sodelovanju povabiti tudi Hrvaško, ki zdaj varuje zunanjo mejo EU in zunanjo schengensko mejo. (26. januar)
Notranji ministri EU za uporabo vseh orodij na področju vračanja migrantov v tretje države
Stockholm – Notranji ministri EU so se v četrtek v Stockholmu strinjali, da je treba pri spodbujanju tretjih držav k sodelovanju pri ponovnem sprejemanju migrantov uporabiti vsa razpoložljiva orodja. Izpostavili so člen vizumskega zakonika, ki omogoča omejitve na področju vizumske politike. Med ministri, ki so se zavzeli za to, da bi bila uporaba člena 25a manj zapletena in hitrejša, je bila tudi slovenska ministrica za javno upravo v funkciji notranje ministrice Sanja Ajanović Hovnik.
“Brez učinkovitega vračanja ne bomo postavili temeljev za učinkovito migracijsko politiko in ne bomo sposobni resne in iskrene razprave o solidarnosti. Poleg tega nizka stopnja vračanja odpira sivo polje za povečana sekundarna gibanja in delovanje tihotapskih družb,” je po navedbah notranjega ministrstva povedala Ajanović Hovnik.
Ministrstvo za notranje zadeve je v fazi priprave nove migracijske strategije, ki naj bi bila podprta z integracijsko, dokument pa naj bi bil končan v prvi četrtini leta. Nova strategija bo zajela zakonite migracije, učinkovito integracijo v družbo, preprečevanje nezakonitih migracij in učinkovite postopke mednarodne zaščite ob spoštovanju človekovih pravic. (26. januar)
Zunanja ministra Slovenije in Španije: V krizi je ključna enotnost Evrope
Brdo pri Kranju – Slovenija in Španija imata odlične odnose in se strinjata, da je v trenutni krizi ključna enotnost Evrope, sta v četrtek na Brdu pri Kranju poudarila slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon in njen španski kolega Jose Manuel Albares, ki je bil gost posveta slovenskih diplomatov. Albares je izrazil podporo Sloveniji za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN.
Vodja španske diplomacije je nagovoril slovenske diplomate, ki so se na Brdu zbrali na tradicionalnem letnem srečanju. Med drugim jim je predstavil prednostne naloge španskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici tega leta. V teh težkih trenutkih za Evropo si bo Španija prizadevala zaščititi Evropo in ohraniti evropsko enotnost, je napovedal in dodal, da v Madridu Slovenijo vidijo kot veliko zaveznico.
Enotnost Evrope je najboljši način za soočenje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je poudaril ter spomnil, da je dolgotrajno okrevanje po gospodarski krizi v Evropi dokaz, kako ključna je enotnost. Tudi ministrica Fajon je poudarila pomen evropske enotnosti in solidarnosti v luči vojne v Ukrajini. “V času vojne na evropskih tleh, ko prihaja do tektonskih premikov, potrebujemo drug drugega,” je dejala. (26. januar)
Državni zbor sprejel zakon o jamstvu za finančno pomoč EU Ukrajini
Ljubljana – Državni zbor je v petek sprejel zakon o okrepitvi skupnega sklada za rezervacije z jamstvom Slovenije za zagotavljanje izredne makrofinančne pomoči Ukrajini. EU je že leta 2022 sprejela izredno makrofinančno pomoč Ukrajini, katere del je posojilo v višini šest milijard evrov. Zanj se je Evropska komisija zadolžila v višini 3,66 milijardne evrov, države članice pa bodo jamčile za vračilo teh sredstev, če jih Ukrajina ne bi mogla odplačevati. Slovenija zagotavlja sorazmerni del jamstva, in sicer 0,34 odstotka skupnega zneska oziroma 12,5 milijona evrov.
Sredstva, prejeta v okviru te pomoči, bodo podpirala najbolj kritične funkcije ukrajinske države, ki se nanašajo na socialne in gospodarske posledice vojne, je ob razpravi pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec. (27. januar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.