Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Luxembourg – Slovenija je leto 2024 sklenila z javnofinančnim primanjkljajem v višini 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg pa je znašal 67 odstotkov BDP. Kot v prvi oceni ugotavlja evropski statistični urad Eurostat, sta tako povprečje držav članic EU kot območja z evrom v obeh kategorijah višja.
Javnofinančni primanjkljaj v območju z evrom je v 2024 po prvi oceni Eurostata znašal 3,1 odstotka BDP, v EU pa 3,2 odstotka BDP. Javnofinančni primanjkljaj so beležile vse države članice EU z izjemo Danske (+4,5 odstotka BDP), Irske in Cipra (vsaka po +4,3 odstotka), Luksemburga (+1,0 odstotka) in Portugalske (+0,7 odstotka).
O najvišjem primanjkljaju so poročale Romunija (-9,3 odstotka BDP), Poljska (-6,6 odstotka), Francija (-5,8 odstotka) in Slovaška (-5,3 odstotka). V 12 državah članicah je bil primanjkljaj višji od treh odstotkov BDP.
Skupni javni dolg 20 držav z evrom je konec leta 2024 znašal 87,4 odstotka BDP, skupni javni dolg 27 članic EU pa 81 odstotkov BDP.
Najnižji javni dolg so imele konec 2024 Estonija (23,6 odstotka BDP), Bolgarija (24,1 odstotka) in Luksemburg (26,3 odstotka). Najvišjega so imele Grčija (153,6 odstotka BDP), Italija (135,3 odstotka), Francija (113 odstotkov) in Španija (101,8 odstotka). (22. april)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.