Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Pirc Musar, Golob in Fajon zagotovili nadaljnjo podporo državam Zahodnega Balkana na poti v EU
Ljubljana – Predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon so ob 20. obletnici vrha EU-Zahodni Balkan v Solunu, na katerem so države v regiji prejele evropsko perspektivo, zagotovili nadaljnjo podporo tem državam na njihovi poti EU.
V zadnjih dvajsetih letih je bilo s sodelovanjem doseženega veliko, so zapisali. Zahodni Balkan je po njihovih besedah na splošno stabilnejši. Države uživajo ugodnosti brezvizumskega režima, regija pa je gospodarsko napredovala, so dodali.
“Veliko priložnosti pa je bilo na obeh straneh tudi zamujenih. Zdi se, da je prvotno navdušenje nad reformami na Zahodnem Balkanu v dveh desetletjih nekoliko uplahnilo. Zato je v tem trenutku luč na koncu predora za članstvo v EU malce šibkejša, kot smo upali.”
Obenem se po njihovih navedbah tudi EU spopada s svojimi težavami, pri čemer širitev ni vedno prednostna naloga. Poudarili so, da je ta proces v osnovi strateška izbira in ne zgolj tehnična naloga. Vsekakor pa mora nadaljnja širitev slediti osnovni viziji evropskega integracijskega procesa, ki temelji na solidarnosti in dejanskih dosežkih kandidatk. (21. junij)
Minister Kumer izrazil podporo predlogu reforme evropskega trga elektrike
Luxembourg – Slovenski minister za energetiko Bojan Kumer je na zasedanju v Luxembourgu izrazil podporo predlogu reforme evropskega trga elektrike, o kateri se sicer pristojnim ministrom držav članic ni uspelo dogovoriti. Zavzel se je za čim večjo fleksibilnost uporabe t. i. pogodb za razliko, ki so ena glavnih spornih točk.
Glede na predlog Evropske komisije, bi morale države tovrstne pogodbe skleniti s proizvajalcem elektrike, če bi bila za naložbe v obnovljive vire energije (OVE) in jedrsko energijo potrebna javna sredstva. Gre za pogodbe, pri katerih sta določeni zgornja in spodnja cena. Če bi bila tržna cena nad zgornjo, potem bi država od proizvajalca pobrala presežek, če bi bila nižja, pa bi morala država proizvajalcu kriti razliko.
“Mi se bomo vsekakor zavzemali, da bi bila fleksibilnost uporabe pogodb za razliko kar se da široka, da se ne krči uporabe. Predvsem pa si želimo, da o porabi pobranega denarja odloča posamezna članica,” je povedal.
Slovenija si ob tem prizadeva tudi za čim večja pooblastila Evropske agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) pri preiskovanju prevar in tržnih manipulacij, predvsem čezmejnih. (19. junij)
Slovenija podprla predlog zakonodaje o obnovi narave
Luxembourg – Slovenski minister za okolje Uroš Brežan je na zasedanju v Luxembourgu podprl predlog uredbe o obnovi narave, o katerem so se dogovorili okoljski ministri. Namen predloga, ki je močno razdelil predvsem evropske poslance, je zaščititi biotsko raznovrstnost na kopnem in morju ter preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb.
Na ministrstvu so poudarili, da se je ambicija osnovnega predloga Evropske komisije v pogajanjih znotraj Sveta EU sicer zmanjšala, a da se še vedno predvideva, da države ugotovijo območja habitatnih tipov potrebnih obnove in opredelijo prioritetne ukrepe obnove v svojih nacionalnih načrtih, v okviru katerih naj bi bilo poskrbljeno, da se ta obnova obravnava enakovredno z ostalimi strateškimi načrti EU.
Brežan je v razpravi po navedbah ministrstva poudaril, da Slovenija podpira predlog uredbe, saj da se degradacija ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti nadaljujeta. Ekosistemi v dobrem stanju ohranjenosti po njegovih besedah prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in pozitivno vplivajo na zdravje ljudi in gospodarstvo, vključno s turizmom in kmetijstvom.
“Zavedamo se, da Evropa nujno potrebuje obnovljive vire energije, vendar enako nujno potrebuje tudi delež obnovljene narave. Zato mora imeti narava pri načrtovanju razvoja in tehtanju vseh politik ustrezno mesto,” je povedal. (20. junij)
Gospodarska zbornica ob padcu industrijske proizvodnje opozarja na nezadostne ukrepe države
Ljubljana – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v odzivu na podatke Eurostata, da je Slovenija aprila zabeležila največji padec industrijske proizvodnje v EU na mesečni ravni, opozorila, da to kaže na nezadostnost ukrepov države na področju energetike.
Padec industrijske proizvodnje v Sloveniji je aprila na mesečni ravni dosegel 7,9 odstotka, kar je največ v EU, na medletni pa 8,8 odstotka. V območju evra kot celoti se je aprila v mesečni primerjavi proizvodnja celo okrepila za odstotek, v celotni EU pa za 0,7 odstotka.
“Padec je očiten znak, kako občutljiva je naša industrija na visoke cene energentov,” so prepričani v zbornici. Spomnili so, da že od začetka leta opozarjajo na padajoče trende, saj je industrijska proizvodnja v nekaterih panogah od novembra lani upadla celo za več kot 20 odstotkov.
Gospodarska združenja tako že nekaj časa vlado pozivajo, naj cene elektrike po vzoru gospodinjstev in malih poslovnih uporabnikov ter malih in srednjih podjetij regulira tudi za velika in energetsko intenzivna podjetja. Ta morajo za stroškovno razbremenitev zaprositi za pomoč po zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje, ki po navedbah GZS zaradi visokih nabavnih pogodb za elektriko ne daje želenega učinka.
V GZS pravijo, da vztrajajo pri teh in drugih pozivih, da je treba negativni trend padanja industrijske proizvodnje ustaviti. (19. junij)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.