Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Zunanjo ministrico Fajon veseli, da EU ne ustavlja pomoči Palestincem
Ljubljana – Ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon veseli, da Evropska komisija ne ustavlja pomoči Palestincem, potem ko je to v ponedeljek sprva sporočil evropski komisar Oliver Varhelyi. “Vesela sem, da je komisija do konca dneva to preklicala, ker ne smemo prizadeti civilnega prebivalstva,” je povedala zunanja ministrica, ki je glede tega vzpostavila tudi stik s kabinetom komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča.
V Bruslju so sicer pojasnili, da se Varhelyi pred ponedeljkovo objavo na družbenem omrežju X ni posvetoval z drugimi člani komisije. Zagotovili so, da EU ne zaustavlja niti razvojne niti humanitarne pomoči, bo pa pregledala razvojno pomoč. Slovenska vlada je v torek odločila, da bo agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA) letos namenila 150.000 evrov. Ob tem je ponovno obsodila “terorizem in napade Hamasa”, izrazila solidarnost z Izraelom in pozvala k prekinitvi nasilja ter spoštovanju humanitarnega prava.
Ministrica Fajon je tako poudarila pomen mirovne pobude za oživitev rešitve dveh držav. “Takoj, ko se bodo čustva umirila, ko bo mogoče situacijo na Bližnjem vzhodu obvladati, je ključno, da se vrnemo k mirovni pobudi, k reševanju palestinskega vprašanja in rešitvi dveh držav. Upam, da bomo uspeli za to držo prepričati tudi naše partnerje, tako v EU kot seveda na Bližnjem vzhodu. Ker vsi se najbolj bojimo izbruha vojne,” je poudarila. Pozvala je tudi k zaščiti nedolžnih civilistov in izpustitvi talcev. (10. oktober)
Kumer z evropskim komisarjem o prihodnjih okoljskih ukrepih Slovenije
Ljubljana – Slovenija mora pospešiti politike in ukrepe na okoljskem področju, je po torkovem srečanju z evropskim komisarjem za okolje Virginijusom Sinkevičiusom v sredo povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Med okoljskimi tematikami, ki sta se jih sogovornika dotaknila, je bila tudi implementacija evropskega zelenega dogovora.
Kot je po srečanju pojasnil Kumer, sta se z evropskim komisarjem za okolje, oceane in ribištvo na delovnem kosilu dotaknila številnih aktualnih okoljskih tematik EU, prednjačila pa je tema zelenega prehoda, ki se s sprejetjem vseh direktiv in uredb počasi približuje koncu. Ob tem je minister ocenil, da ima ogromno zaslug za uspešno implementacijo tega zakonodajnega paketa prav Sinkevičius. Izrazil mu je podporo pri sprejemanju zakonodaje, o kateri trenutno pogajanja med Svetom EU in Evropskim parlamentom še tečejo.
Slovenija mora po oceni ministra na področju okolja pospešiti sprejem politik in ukrepov, ob tem pa najti primerne rešitve tudi za okrepitev področja javnega potniškega prometa. Kumru se zdi ob tem bistveno, da bo vlada do konca januarja po najbolj ambiciozni časovnici sprejela podnebni zakon in ga poslala v DZ. Zakon, ki je sestavni del vladnega programa za 2024, bi lahko sprejeli do začetka drugega trimesečja, kar bi bil “zelo močan signal, da Slovenija misli resno z obravnavo podnebnih sprememb”.
V okviru pogovorov pa sta se Kumer in Sinkevičius posvetila tudi vprašanju obnove Slovenije po poplavah. Kot je povedal komisar, je ministru zagotovil, da je komisija pripravljena Sloveniji pomagati že od samega začetka, trenutno pa nadaljuje z aktivnostmi, da bo lahko država ustrezno odpravila posledic avgustovskih obsežnih poplav.
Komisar se je v okviru delovnega obiska v Sloveniji srečal s predsednico države Natašo Pirc Musar in državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade, pristojnim za zadeve EU, Igorjem Mallyjem. Sestal se je tudi s člani parlamentarnih odborov za zadeve EU, infrastrukturo, okolje in prostor ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (11. oktober)
Slovenija za razminiranje Ukrajine letos namenja dodatnih pol milijona evrov pomoči
Zagreb – Slovenija bo namenila dodatnih pol milijona evrov pomoči za dejavnosti razminiranja v Ukrajini, je na mednarodni donatorski konferenci za razminiranje Ukrajine v Zagrebu v sredo napovedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin. Mine v Ukrajini ogrožajo šest milijonov ljudi, stroški razminiranja bodo presegli 34 milijard evrov.
Slovenija je za razminiranje in rehabilitacijo žrtev vojne v Ukrajini doslej namenila že več kot 1,8 milijona evrov, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Dodatnih pol milijona evrov bo za razminiranje namenila že letos, sredstva za to pa bo načrtovala tudi v prihodnjih letih, je dejal Štucin.
Poudaril je, da bo Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN namenila posebno pozornost vprašanjem človekove varnosti, med katerimi je poleg preprečevanja konfliktov, zaščite civilistov in najbolj ranljivih skupin prebivalstva tudi razminiranje.
Ukrajinski premier Denis Šmihal je na konferenci ocenil, da je miniranih do 30 odstotkov oz. 174.000 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja. Zaradi min je doslej umrlo skoraj 250 ljudi, še okoli 500 je bilo ranjenih. (11. oktober)
Jevšek v Bruslju o družbenih inovacijah
Bruselj – V okviru evropskega tedna regij in mest je v sredo v Bruslju potekala okrogla miza o družbenih inovacijah, na kateri je sodeloval tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Ta je med drugim poudaril, da je Slovenija nekaj projektov na področju družbenih inovacij izpeljala prav s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev.
Kot so sporočili z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, je minister na okrogli mizi predstavil slovenske primere dobrih praks na področju družbenih inovacij, ki naj bi skozi izboljšanje pogojev za delo, izobraževanje, zdravje ali z reševanjem težav, kot so revščina in diskriminacija, prinesle pozitivne družbene spremembe. “S pomočjo kohezijskih sredstev smo uspešno preselili dva socialnovarstvena zavoda. Zagotovili smo novo, samostojnejše življenje več kot 200 posameznikom s težavami v duševnem zdravju v Sloveniji, kjer sistem trenutno temelji na institucionalnem varstvu,” je dejal minister.
Kot poseben izziv, predvsem za manj razvite regije, pa je Jevšek izpostavil zadrževanje talentov oziroma njihovo vračanje v okolje, iz katerega izhajajo. “V Sloveniji ustanavljamo center za talente, ki naj bi mladim pomagal, ko se podajo na svojo poklicno pot. Drugi primer je projekt PONI – podjetniški pristop k izzivom, ki se izvaja od leta 2019. Gre za program usposabljanja potencialnih podjetnikov. S tem projektom je Slovenija postala bogatejša za kar 249 podjetij,” je poudaril. (11. oktober)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.