Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Notranja ministrica Bobnar: Slovenija od Hrvaške pričakuje dosledno varovanje zunanje schengenske meje
Bruselj – Slovenija je v četrtek podprla vstop Hrvaške v schengen, pri čemer pričakuje, da bo dosledno izvajala svoje obveznosti glede varovanja zunanje meje, je ob robu zasedanja notranjih ministrov EU dejala ministrica Tatjana Bobnar. Slovenija je ob tem podala enostransko izjavo, v kateri je poudarila vztrajanje pri implementaciji arbitražne razsodbe o meji med državama iz leta 2017.
“Veseli smo, da se bo Hrvaška 1. januarja pridružila schengenskemu območju. Pričakujemo, da bo kot članica dosledno izpolnjevala svoje obveznosti v zvezi z varovanjem zunanje, torej schengenske meje,” je v izjavi za slovenske novinarje povedala ministrica Bobnar.
Slovenska policija se po njenih besedah že vrsto let pripravlja na hrvaški vstop v schengen. Pripravljeno ima strategijo, na podlagi katere bo v okviru t. i. izravnalnih ukrepov zagotavljala nadzor na notranji meji in varnost prebivalcem Slovenije, je še povedala. Določeno število policistov, ki trenutno varujejo mejo s Hrvaško, bo prerazporejeno na policijske postaje za izravnalne ukrepe, drugi pa bodo premeščeni na splošne policijske postaje.
Obe specializirani enoti za nadzor državne meje bosta še naprej opravljali policijske naloge na celotnem ozemlju Slovenije kot doslej, so pojasnili na notranjem ministrstvu. Poseben poudarek pa bo na delovanju mobilnih policijskih enot na pomembnejših cestnih povezavah, železniških in avtobusnih postajah ter drugih mestih, za katera se bo na podlagi analiz pokazalo, da predstavljajo tveganje za nezakonite migracije in čezmejno kriminaliteto, so dodali.
Romunija in Bolgarija zaradi nasprotovanja Avstrije in Nizozemske nista dobili zelene luči. “Žalosti nas, da Bolgarija in Romunija kljub vsem prizadevanjem in dejanskemu izpolnjevanju potrebnih pogojev še vedno nimata soglasne podpore za pridružitev,” je povedala Bobnar. (8. december)
Premier Golob bo v torek nagovoril Evropski parlament
Ljubljana – Evropski parlament, ki se je sestal na zadnji letošnji plenarni seji v Strasbourgu, bo v torek nagovoril slovenski premier Robert Golob. V Strasbourgu se bo tudi srečal s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola in slovenskimi evropskimi poslanci, so sporočili iz kabineta premierja.
V Evropskem parlamentu bo to sedma razprava v ciklu To je Evropa, v katerih voditelji članic EU predstavijo svoje vizije o prihodnosti povezave, navajajo v parlamentu, kjer so slovenskega premierja napovedali kot enega vodilnih strokovnjakov na področju energetike. Kot je izvedela STA, bosta osrednji temi premierjevega govora namenjeni ukrepom za soočanje z energetsko krizo in širitvi EU na Zahodni Balkan, pri čemer bo po pričakovanjih izpostavil zavzemanje Slovenije za podelitev statusa kandidatke za članstvo Bosni in Hercegovini.
Julija lani je imel govor v Evropskem parlamentu bivši predsednik vlade Janez Janša, ki je kot premier predsedujoče Svetu EU evroposlancem predstavil prednostne naloge šestmesečnega slovenskega predsedovanja, iz političnih skupin pa dobil vrsto ostrih sporočil glede spoštovanja vladavine prava. (11. december)
Tudi Slovenija v poročilu mreže Border Violence Monitoring Network o nezakonitih vračanjih migrantov
Bruselj – Mreža Border Violence Monitoring Network (BVMN) je prejšnji teden v Evropskem parlamentu predstavila posodobljeno študijo o nezakonitih vračanjih migrantov na zunanjih mejah EU, tudi v Sloveniji. Poročilo vključuje 1633 pričevanj, s pomočjo katerih so od leta 2017 zabeležili 24.990 neredko nasilnih primerov t. i. pushbackov.
V nezakonite prakse je poleg 14 držav vpletena tudi Slovenija. Članici BMVN sta slovenski nevladni organizaciji Infokolpa in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, ki sta sodelovali pri pripravi poročila. To zajema obdobje več preteklih vlad, ne pa tudi aktualne pod vodstvom Roberta Goloba in odhajajoče ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar.
Slovenski avtorji iz omenjenih organizacij v obdobju od izdaje zadnje različice poročila, torej v letih 2021 in 2022, opisujejo nadaljevanje “sistematičnih praks pushbackov iz Slovenije na Hrvaško”. Kot pojasnjujejo, slovenska policija migrante vrača prek južne meje v skladu z meddržavnim sporazumom o vračanju. Sklicujoč se na uradne podatke poročilo ugotavlja, da je Slovenija od začetka 2018 do pomladi 2022 opravila 32.000 takšnih vračanj.
Število vračanj se je glede na navedbe avtorjev poročila letos bistveno zmanjšalo, predvsem zaradi nepripravljenosti hrvaških organov, da sprejmejo migrante, ki trdijo, da so v Sloveniji zaprosili za azil. Potem ko je prejšnji notranji minister Aleš Hojs pred letom dni najostreje zanikal, da bi slovenska policija izvajala pushbacke na meji, je njegova naslednica na čelu ministrstva Bobnar julija sporočila, da imajo policisti zdaj nove usmeritve. (10. december)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.