Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Kabinet premierja: Slovenija se ne pripravlja na napotitev sil v Ukrajino
Ljubljana – V Sloveniji ne potekajo priprave na napotitve sil v Ukrajino, so v torek v odzivu na izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona sporočili iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba. Tudi sicer v EU ni soglasja glede tega vprašanja, so pojasnili za STA. Da razprave o napotitvi pripadnikov Slovenske vojske v Ukrajino ni, so že pred tem potrdili na ministrstvu za obrambo.
S tem se je Slovenija pridružila zadržanim odzivom iz številnih evropskih držav na Macronove ponedeljkove izjave. Francoski predsednik je po sestanku, na katerem je gostil okoli 25 voditeljev in drugih visokih predstavnikov evropskih držav, povedal, da soglasja o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino ni, a da ne gre izključevati ničesar. “Naredili bomo, kar bo potrebno, da Rusija ne bo mogla zmagati v tej vojni,” je dejal.
Eden od udeležencev sestanka je bil tudi premier Golob. Iz njegovega kabineta so danes sporočili, da Rusija kot agresor stopnjuje napade na Ukrajino, Evropa pa da se sooča z eno največjih varnostnih groženj po drugi svetovni vojni. “Zato je treba ohraniti enotnost pri pomoči Ukrajini pri njeni samoobrambi,” so zapisali. Dodali so, da je bila to tudi ključna nit razprave voditeljev v Parizu. “Nekateri od razpravljavcev so v razpravi omenili možnost aktivnejše vloge posameznih članic EU. Vendar pa o tem med zaveznicami ni soglasja in tudi ne potekajo nobene priprave v tej smeri. Prav tako ne v Sloveniji,” so še sporočili iz Golobovega kabineta. (27. februar)
Notranji minister Poklukar v Madridu o problematiki tihotapljenja migrantov
Madrid – Slovenija se spopada z aktivnostmi kriminalnih združb, vpletenih v tihotapljenje migrantov, zlasti v povezavi z regijo Zahodnega Balkana, je v ponedeljek ob obisku v Madridu izjavil notranji minister Boštjan Poklukar. Schengensko območje in s tem prost pretok ljudi, blaga in storitev je zagotovo ena največjih pridobitev EU, zato si moramo prizadevati za njegovo ohranitev in učinkovito delovanje, je na srečanju s španskim kolegom Fernandom Grande-Marlaskom Gomezom dejal Poklukar.
“Čeprav smo bili zaradi povečane teroristične grožnje v EU in naraščanja organiziranega kriminala v regiji Zahodnega Balkana primorani sprejeti težko odločitev in začasno ponovno uvesti nadzor na naših notranjih mejah z Madžarsko in Hrvaško, ostajamo veliki zagovorniki schengenskega območja in s tem močno zavezani k odpravi ukrepa, ko bodo razmere to dopuščale,” je poudaril.
Ob tem je opozoril na problematiko nezakonitih migracij in z njimi tesno povezano tihotapljenje migrantov. “Slovenija se sooča z aktivnostmi kriminalnih združb, vpletenih v tihotapljenje migrantov, zlasti v povezavi z regijo Zahodnega Balkana. Kazniva dejanja, ki jih preiskujemo, so izrazito mednarodna in zahtevajo široko čezmejno sodelovanje,” je dodal.
Ministra sta na srečanju tudi potrdila dobro sodelovanje med policijama, ki po oceni Poklukarja poteka tekoče, še zlasti na področju boja proti trgovini s prepovedanimi drogami, v okviru skupnih operacij Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) in pri zagotavljanju varnosti na športnih prireditvah. (26. februar)
Na okrogli mizi izpostavili gospodarske in družbene koristi zelenega prehoda
Ljubljana – Pospeševanje zelenega prehoda s ciljem omejitve rasti globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija prinaša pomembne družbene in gospodarske koristi, je bilo slišati na sredini okrogli mizi v okviru konference o podnebnem in energetskem načrtovanju v Srednji in Vzhodni Evropi. Po oceni sodelujočih bi morali te koristi ukrepov javnosti bolje predstaviti.
Kot je na dogodku v okviru konference, ki jo je organiziralo društvo Focus, povedala Brigitta Bozso iz mreže organizacij Climate Action Netwoek Europe (CAN Europe), je poročilo konzorcija 14 nevladnih organizacij iz 13 evropskih držav pokazalo, da bi neposredne koristi pospešenega zelenega prehoda za celotno območje EU do leta 2030 znašale vsaj 1000 milijard evrov. Za Slovenijo so medtem skupne finančne koristi do leta ocenjene na 3,7 milijarde evrov oz. 7,1 odstotka bruto domačega proizvoda.
Po prepričanju sodelujočih na okrogli mizi je za izboljšanje podnebnega in energetskega ukrepanja držav EU pomembna prenova nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav, ki pa so po opozorilih nevladnikov v nekaterih državah trenutno zastavljeni premalo ambiciozno. Članice unije morajo končne različice prenovljenih načrtov Evropski komisiji sicer posredovati do konca junija letos.
V primeru slovenskega podnebnega in energetskega načrta so kritike civilne družbe usmerjene v to, da bi morala Slovenija okrepiti ambicije na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz prometa. Kot je poudarila Katarina Trstenjak iz Instituta Jožef Stefan, je ena od možnih rešitev za zmanjšanje prometa boljše prostorsko načrtovanje na lokalnih ravneh in boljše povezovanje novonastalih sosesk ter industrijskih con z javnim potniškim prometom. (28. februar)
Kmetijska ministrica želi dvigniti ugled kmetijstva
Murska Sobota – Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je v sredo v Murski Soboti napovedala, da bo ena njenih glavnih nalog dvigniti ugled poklicu kmeta. Svoj prvi uradni obisk v Pomurju, osrčju slovenskega kmetijstva, kot se je izrazila, je ministrica začela z nagovorom na konferenci o skupni kmetijski politiki v EU v letih 2023-2027 v okviru evropskega projekta Zdravje v naših rokah.
Z novim strateškim načrtom kmetijstva so po njenih besedah vsi že imeli nekaj izzivov, prav tako z akcijskim terminskim načrtom novega programskega obdobja, ki se sprejema te dni. “Strateški načrt je okvir, ki nas usmerja, ki določa, v kakšnem odnosu bomo kot družba in kot kmetijski sektor delovali družbeno odgovorno in skupno prispevali k boljšemu jutri, kar se tiče prehranske varnosti,” je dejala.
Čalušić meni, da je kmetijstvo eden od naših temeljev, saj se vse začne z zdravo in varno hrano, pridelano v lokalnem okolju, do česar pa je po njenem mnenju še daleč. Opozorila je, da nas vse čaka tudi velik korak k soočanju s podnebnimi izzivi, gre za “kislo jabolko, ki ga bomo morali ugrizniti”. “Moramo se začeti o tem pogovarjati in se tvorno skozi dialog pripraviti na težke korake, ki so bili potrebni že včeraj,” je dejala. (28. februar)
Zaključuje se projekt za odzivanje na pomorske incidente v severnem Jadranu
Koper – S koncem februarja se je končal dveletni mednarodni projekt vzpostavitve sistema za odzivanje na okoljska tveganja in nesreče v severnem Jadranu (Namirs). S projektom, ki je obsegal tudi skupno vajo v Tržaškem zalivu, želijo partnerji razširiti in povezati operativne postopke za ukrepanje ob onesnaženjih morja med Hrvaško, Slovenijo in Italijo. Projekt v vrednosti več kot 950.000 evrov je financiral generalni direktorat Evropske komisije za civilno zaščito in humanitarno pomoč. Začel se je marca 2022, vodil pa ga je izvršni sekretariat Srednjeevropske pobude (SEP) v Trstu.
Kot je za STA pojasnil vodja projekta Valter Suban s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu, so med drugim v okviru projekta opravili analizo tveganj, pri čemer so si pomagali z najsodobnejšim računalniškim programom. “Ugotovili smo, kje so največje možnosti trčenj in nasedanj plovil v predelu severnega Jadrana, in na podlagi tega smo ocenili maksimalno in najbolj verjetno količino olja, ki bi se ob tem razlila,” je povedal.
Poleg tega so s pomočjo projekta ugotavljali, katere službe so v vseh treh državah aktivirane ob razlitjih in kakšna oprema je ob tem uporabljena, v sklopu projekta pa so nato analizirali še občutljivostna področja, tudi ob upoštevanju geomorfoloških in socioekonomskih dejavnikov. (28. februar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.