Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Golob: Slovenija lahko več kot pri varnostnih jamstvih prispeva k iskanju miru v Ukrajini
Vilnius – Slovenija lahko več kot pri varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki so jih napovedale članice skupine G7, pripomore k iskanju miru, je ob koncu dvodnevnega zasedanja voditeljev zveze Nato povedal premier Robert Golob. Pozdravil je tudi pridružitev Švedske zavezništvu.
“Mislim, da je v tem trenutku najpomembneje narediti vse, kar je v naši moči, da pridemo do pravičnega in trajnega miru. In Slovenija kot bodoča članica Varnostnega sveta Združenih narodov bo naredila vse, kar je v naši moči, da pridemo do tega miru čim prej,” je ob koncu zasedanja, na katerem je sodeloval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, povedal Golob.
Tudi varnostna jamstva za Ukrajino namreč lahko začnejo veljati šele, ko bo mir v državi. “Slovenija lahko malo pripomore pri jamstvih, mogoče bo lahko več pripomogla pri iskanju miru,” je poudaril. Dodal je, da bo o morebitni pridružitvi Slovenije dogovoru skupine G7 odločal državni zbor.
Pozdravil pa je tudi dogovor med Švedsko in Turčijo o umiku blokade švedskega vstopa v Nato. Pridružitev Švedske zvezi Nato kaže na to, da je zavezništvo spremenilo svojo doktrino, je povedal premier. Ta doktrina govori o odvračanju in obrambi, v tej luči pa je treba razumeti tudi slovensko članstvo v Natu, je poudaril. (12. julij)
Zunanji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške za tesnejše sodelovanje v severnem Jadranu
Ancona – Zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije so podpisali izjavo o tesnejšem sodelovanju pri upravljanju in zaščiti severnega Jadrana. Strinjali so se, da je vprašanje migracij potrebno reševati na ravni EU in da bi več pozornosti morali nameniti državam izvora. Zavzeli so se tudi za krepitev konkurenčnosti pristanišč na Jadranu.
“Slovenija, Hrvaška in Italija smo tri države, ki nas povezuje jadranska, sredozemska in evropska identiteta. Skrbimo za Jadransko morje, čistočo, biodiverziteto, za širjenje in modernizacijo naših pristanišč ter za rast gospodarstva,” je izpostavila zunanja ministrica Tanja Fajon.
Pojasnila je, da so države v luči tega podpisale anconsko izjavo, kjer politično naslavljajo podporo številnim projektom v regiji. “S podpisom izjave smo se zavezali tudi, da bomo jeseni skupaj izvedli akcijo iskanja in reševanja ljudi na morju. To je pomembno, da preprečujemo človeške tragedije v morju ter da se humano spopadamo s problematiko nezakonitih migracij,” je poudarila.
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je pri tem izpostavil, da je Italija predlagala načrt za naložbe v napredek afriškega kontinenta. Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman pa je opozoril še na vidik varnosti, zlasti v luči ruske agresije v Ukrajini. (10. julij)
Slovenska vlada potrdila spremenjen načrt za okrevanje in odpornost
Ljubljana – Slovenska vlada je potrdila predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost. V njem ostaja financiranje projekta ljubljanske medicinske fakultete, izloča pa se projekt nove infekcijske klinike v Mariboru, ki ga bodo financirali iz domačih sredstev. Potrditev načrta s strani Bruslja finančni minister Klemen Boštjančič pričakuje jeseni.
V predlogu načrta je vlada ohranila gradnjo kampusa Vrazov trg ljubljanske medicinske fakultete. Ta po njegovih besedah teče po načrtovani časovnici, dobili so zagotovila, da bo lahko izveden v časovnem okviru načrta. To pa ne velja za naložbo v gradnjo nove infekcijske klinike v Mariboru, zato se je vlada odločila, da projekt izvede z domačimi sredstvi in po lastni, realnejši časovnici.
Za izvedbo ukrepov načrta za okrevanje in odpornost se tako skupaj predvideva 2,16 milijarde evrov, od tega 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 545 milijonov evrov povratnih sredstev ter dodatnih 122 milijonov evrov sredstev na podlagi načrta RePowerEU.
Zdaj bo predlog sprememb z dokumentacijo v Bruselj posredovala v formalno uskladitev in potrditev, končno potrditev pa pričakuje jeseni, je povedal minister Boštjančič. (10. julij)