Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Bruselj odobril subvencije za večjo letalsko povezljivost Slovenije
Bruselj – Evropska komisija je prižgal zeleno luč programu subvencioniranja letalskih povezav, s katerim želi vlada izboljšati povezljivost Slovenije, so za STA v ponedeljek potrdili na infrastrukturnem ministrstvu. Program predvideva subvencioniranje povezav tri leta. Na voljo bo 5,6 milijona evrov letno, skupno torej 16,8 milijona evrov. Sredstva so v proračunu ministrstva za infrastrukturo že zagotovljena, razpis je bil objavljen v torek, končal pa se bo 4. maja.
Razpis bodo po napovedih infrastrukturnega ministrstva objavili v najkrajšem možnem času. Podlago za dodelitev državne pomoči letalskim prevoznikom za začetek obratovanja novih neposrednih letalskih prog daje letos sprejeti zakon o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti. Okrevanje letalskega prometa v Sloveniji je namreč po pandemiji covida-19 zelo slabo; pri tem sta se združila negativna učinka pandemije in propada letalskega prevoznika Adrie Airways leta 2019.
Program predvideva subvencioniranje 50 odstotkov letaliških pristojbin na treh mednarodnih letališčih v Sloveniji (Brnik, Maribor in Portorož) za prevoznike, ki bodo vzpostavili lete na razpisanih povezavah. Na prednostnem seznamu je deset prog, in sicer štiri za lete na končno destinacijo – Bruselj, Skopje, Praga in Berlin – ter šest za lete na letališča, od koder bodo lahko potniki leteli naprej, to so Dunaj, Koebenhavn, Atene, Madrid, Amsterdam in Helsinki.
Če bo po prvem krogu ostalo še kaj razpoložljivih sredstev, bodo razpisane subvencije za povezave z Rimom, Stockholmom, Oslom, Barcelono, Lizbono, Prištino in Parizom. (3. april)
Premier Golob makedonskemu kolegu zagotovil trdno podporo Slovenije na poti v EU
Brdo pri Kranju – Premier Robert Golob je v ponedeljek na Brdu pri Kranju s predsednikom makedonske vlade Dimitarjem Kovačevskim podpisal skupno deklaracijo o okrepljenem sodelovanju med državama. Golob je makedonskemu kolegu zagotovil trdno podporo Slovenije Severni Makedoniji na poti v EU in poudaril, da se pogajanja Severne Makedonije za članstvo ne smejo ustaviti. Makedonskega premierja sta sprejeli tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon.
“V Sloveniji verjamemo, da je pot Severne Makedonije v EU eden pomembnih garantov stabilnosti na Zahodnem Balkanu,” je dejal Golob. Po besedah slovenskega premierja bo slovenska vlada Severno Makedonijo na poti v EU še naprej podpirala in igrala aktivno vlogo tako v Bruslju kot v regiji, vendar pa, kot je dodal, mora tudi EU prilagoditi celoten proces aktualnosti trenutka. “Ta proces mora biti zaključen čim prej,” je poudaril in dodal, da gre za zgodovinski trenutek za Severno Makedonijo.
Kovačevski se je Sloveniji zahvalil za dosedanjo podporo na vseh ravneh, izpostavil pa je podporo Severni Makedoniji pri evroatlantskih integracijah. “Podpora Slovenije ni samo politična in deklarativna, ampak konkretna in praktična,” je dejal in izpostavil predvsem pomoč na ravni zakonodajnih in ustavnih prilagoditev evropskim zahtevam. “Severna Makedonija je pokazala, da zna in da lahko doprinese k perspektivi regije,” je še povedal makedonski premier. V luči vojne v Ukrajini je poudaril pomembnost ohranjanja miru in varnosti v Evropi ter zatrdil, da je njegova država v tem kontekstu jasno na strani skupne politike EU. (3. april)
Slovenija in Srbija za izboljšanje in pospešitev železniških prevozov
Bled/Ljubljana – Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v ponedeljek na delovnem obisku gostila srbskega ministra za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Gorana Vesića. Dogovorila sta se, da bosta predlagala ustanovitev skupnega delovnega telesa s Hrvaško, Avstrijo in Italijo, ki bi se ukvarjal s tem, kako pospešiti železniške prevoze.
Minister Vesić je izrazil zadovoljstvo, da se Slovenija in Srbija strinjata, da je pri razvoju prometa treba dati poudarek železniškemu prometu, ki je bolj ekološki in hitrejši ter ga podpira tudi EU. Kot je izpostavil, je za Srbijo ključnega pomena, da se poveže z Evropo preko koridorjev, ki prečijo Slovenijo. Vesić je izrazil željo, da bi iz Ljubljane v Beograd lahko z vlakom pripotovali v dveh urah, kar je sedaj nemogoče. Minister je pojasnil, da so v Srbiji zgradili 85 kilometrov hitrih prog, sedaj je v gradnji 108 kilometrov hitre proge proti Madžarski, zgradili pa bodo tudi 228 kilometrov hitrih prog proti jugu.
Ministrica Bratušek je povedala, da tudi Slovenija veliko vlaga v obnovo železniške infrastrukture; za to bo letos namenjenih več kot 420 milijonov evrov. Kot je izpostavila, se prve obnove vsekakor izvajajo prav na evropskih koridorjih. Izpostavila je gradnjo proge Divača-Koper, ki bo poskrbela za večjo konkurenčnost Luke Koper, tovor pa bo lahko hitreje prispel tudi do Srbije. Ministrica je pojasnila, da obnove železnic v Sloveniji tečejo skladno s pravili EU, da lahko potniški vlaki vozijo 160 kilometrov na uro. (3. april)
Osnutek nacionalnega programa napoveduje vrsto reform
Ljubljana – Osnutek nacionalnega reformnega programa, ki ga mora država skupaj s programom stabilnosti do konca meseca poslati Evropski komisiji, napoveduje reforme med drugim na področjih pokojnin, zdravstva, stanovanj, plač v javnem sektorju, izobraževanja, digitalizacije in davkov. Vlada naj bi ga po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) sprejela 13. aprila.
Struktura osnutka programa sledi razdelitvi prednostnih nalog EU za letos, kot jih je novembra lani izpostavila Evropska komisija, in sicer na vključujočo rast, produktivnost, trajnostno rast in zeleni prehod ter zagotavljanje makroekonomske in fiskalne stabilnosti.
Napovedana je javna razprava in razprava s socialnimi partnerji o pokojninski reformi. Pri oblikovanju predloga bodo upoštevana izhodišča, ki so bila usklajena med socialnimi partnerji in vlado ter potrjena na ESS leta 2017, napovedujejo. Na stanovanjskem področju napovedujejo pospešitev gradnje javnih najemnih stanovanj, začrtana je tudi reforma zdravstvenega sistema, in sicer z digitalizacijo zdravstvenega sistema, strukturno prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter ureditvijo področja družinske in urgentne medicine. (5. aprila)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.