Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenija za več prožnosti pri pogojih skupne kmetijske politike
Bruselj – Slovenija pozdravlja predloge Evropske komisije za administrativno razbremenitev kmetov, vendar pa si želi večjo prožnost pri pogojih za izplačila iz skupne kmetijske politike ter upoštevanje posebnosti slovenskega kmetijstva, je pred današnjim zasedanjem pristojnih ministrov v Bruslju povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez.
Knez je ob prihodu na zasedanje pozdravila predlagano poenostavitev pravil in administrativno razbremenitev kmetov. Pri tem je izpostavila predlog, da pri manjših kmetijah ne bi izvajali nadzora upoštevanja dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (GAEC). Te pogoje morajo kmetje izpolnjevati, če želijo prejeti neposredne podpore iz skupne kmetijske politike. “Mislim, da je bistvenega pomena, da so ukrepi namenjeni razbremenitvi manjših kmetij in bodo tako zajeli večino naših kmetij,” je povedala državna sekretarka.
Znova pa bo predlagala tudi vzpostavitev ad hoc finančnega mehanizma, s katerim bi se EU odzvala na okoljske katastrofe, kakršna je lani prizadela Slovenijo. Tovrstni mehanizem je Slovenija skupaj s Hrvaško predlagala že lani, ko je po besedah Knez prejela precejšnjo podporo drugih članic, predvsem sredozemskih. Slovenija obenem podpira bolj srednje- oziroma dolgoročno prilagoditev evropske kmetijske politike, pri čemer je prav tako treba upoštevati posebnosti posameznih držav.
Ministri bodo danes govorili tudi o težavah, s katerimi se evropski kmetje soočajo zaradi uvoza poceni kmetijskih proizvodov iz Ukrajine. Slovenija si prizadeva za to, da bi proizvajalci v državah zunaj EU upoštevali enake standarde kot evropski. Za Slovenijo težavo predstavlja predvsem uvožena perutnina. (26. februar)
Evropska levica potrdila vodilnega kandidata za evropske volitve
Ljubljana – Stranka Evropske levice je na sobotnem predvolilnem dogodku v Ljubljani za vodilnega kandidata za nastop na junijskih evropskih volitvah izvolila predsednika stranke Walterja Baierja. Prav tako je potrdila svoj volilni program, ki med drugim vključuje boj proti revščini, podnebnim spremembam, neofašizmu in krepitev demokracije v Evropi.
“Mnogi trdijo, da je Evropa danes daleč od ljudi. Mi pa trdimo, da si morajo ljudje Evropo priboriti nazaj, in na tem bo temeljila naša volilna kampanja,” je na novinarski konferenci povedal Baier. Poudaril je, da so ljudje razočarani nad politiko vladajočih strank, češ da te ne zagotavljajo dostojnega življenjskega standarda. “Ljudje se zato obračajo k skrajni desnici, mi pa jim želimo ponuditi alternativo,” je dodal in ocenil, da se bo na letošnjih evropskih volitvah okrepila skrajna desnica.
Na vprašanje o morebitni pridružitvi nedavno nastale nemške stranke Združenje Sahre Wagenknecht (BSW) stranki Evropske levice je poudaril, da identiteta te stranke še ni popolnoma oblikovana. “Nisem prepričan, ali se stranka opredeljuje kot leva. Če se, bo verjetno njen naravni dom Evropska levica,” je dodal. Stranka Evropske levice je v soboto potrdila tudi svoj volilni program, katerega prednostne naloge so med drugim boj za nižje življenjske stroške, boj proti podnebnim spremembam, boj proti neofašizmu, krepitev državljanskih pravic, krepitev miru in demokracije ter krepitev javnih storitev in socialnih pravic. (24. februar)
Razprava v Hiši EU 100 dni pred volitvami: Izziv je nizka udeležba
Ljubljana – V razpravi 100 dni do evropskih volitev, ki je v petek potekala v ljubljanski Hiši EU, so sodelujoči izpostavili problem nizke volilne udeležbe v Sloveniji. Ta bi sicer letos glede na pričakovanja lahko bila višja kot na preteklih volitvah 2019, ko je znašala 28,89 odstotka. Povprečje volilne udeležbe v državah članicah EU je doseglo 50,66 odstotka.
Udeležba na evropskih volitvah je v Sloveniji precej nižja od udeležbe na državnozborskih. Direktor podjetja Valicon Andraž Zorko je kot glavni razlog izpostavil dejstvo, da na evropskih volitvah ni taktičnih volivcev, kar pomeni, da se običajno volitev v Evropski parlament udeležijo le “iskreni volivci”, kot jih je imenoval. To so volivci, ki tradicionalno volijo in podpirajo eno stranko.
Po njegovem mnenju tako nižja volilna udeležba ni presenetljiva, tudi v primerjavi z drugimi vzhodnimi članicami. A Zorko ocenjuje, da bi se lahko letošnjih volitev udeležilo več ljudi, predvsem na račun mlajših volivcev iz t. i. generacije Z, v kateri je udeležba na volitvah glede na raziskave višja kot v generaciji milenijcev. Sabina Lange iz Evropskega inštituta za javno upravo pa ugotavlja, da je eden od argumentov za nizko udeležbo nizko zaupanje v evropske institucije in to, da se premalo ve o vplivu, ki ga imajo te na življenje ljudi. (23. februar)
Pirc Musar: Slovenija zaradi predvolilnega letaka pričakuje opravičilo Evropskega parlamenta
Ljubljana – Predsednica države Nataša Pirc Musar je v petek v nagovoru ob razpisu junijskih volitev v Evropski parlament med drugim dejala, da Slovenija upravičeno pričakuje opravičilo za napako v predvolilnem letaku parlamenta, na katerem je bila Slovenija označena z enako barvo kot države Zahodnega Balkana in Švica, ki niso članice EU.
“Negativno me je presenetila objava zemljevida Evropske unije, kjer se nekaterim evropskim uradnikom očitno še vedno pripeti nedopustna napaka, ko Slovenije ne umestijo med države članice EU. Pohvalno je, da so se na to takoj odzvali vsi evropski aktualni poslanci in zahtevali popravek, upravičeno pa Slovenija pričakuje tudi opravičilo,” je danes dejala predsednica.
Evropski parlament je v četrtek na dogodku za bruseljske dopisnike, namenjenem predstavitvi aktivnosti parlamenta ob junijskih evropskih volitvah, predstavil tudi letake službe Evropskega parlamenta za raziskave o njenem projektu Kaj Evropa počne zame. Na ozadju letaka je bil natisnjen zemljevid Evrope, na katerem so članice unije označene s svetlejšo barvo, podlaga in nečlanice pa so v temnejšem odtenku, s katerim je bila obarvana tudi Slovenija, ki bo 1. maja letos obeležila 20 let članstva v EU.
Slovenski stalni predstavnik pri EU Iztok Jarc je v pismu vodji kabineta predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola izrazil razočaranje nad tem. Prosil je, da se napaka popravi, predvolilni material pa takoj umakne. Predlagal je tudi javno opravičilo. V tiskovni službi Evropskega parlamenta so nato v četrtek za STA pojasnili, da je šlo za “neljubo tiskarsko napako”. Letak so popravili in ga znova poslali v tisk, so dodali. (23. februar)
Digitalne spretnosti v EU pogojene z izobrazbo in starostjo
Luxembourg – Digitalne spretnosti v EU so pogojene z izobrazbo. Če je imelo po raziskavi Eurostata med visoko izobraženimi vsaj osnovne veščine lani 80 odstotkov prebivalcev, je bil med tistimi z nizko formalno izobrazbo ali brez nje ta delež le 34-odstoten. Digitalne veščine so pogojene tudi s starostjo; starejši jih imajo v povprečju manj. Vsaj osnovne digitalne veščine je imelo sicer po izsledkih Eurostata lani 55 odstotkov prebivalcev EU, starih med 16 in 74 let. V Sloveniji je bil delež 47-odstoten.
Razlika med deležem visoko izobraženih z vsaj osnovnimi digitalnimi veščinami in deležem imetnikov vsaj osnovnih veščin z nizko formalno izobrazbo ali brez nje je v Sloveniji dosegla 36 odstotnih točk, s čimer se je država uvrstila nekje na sredino lestvice članic EU. Najvišja je bila sicer na Portugalskem (66 odstotnih točk) in v Grčiji (63 odstotnih točk), najnižja pa v Estoniji (12 odstotnih točk) in na Finskem (14 odstotnih točk)
V Sloveniji je imelo v starostni skupini od 16 do 24 let vsaj osnovne digitalne veščine 73 odstotkov prebivalcev (enak delež moških in žensk), v starostni skupini od 65 do 74 let pa 18 odstotkov (21 odstotkov moških in 14 odstotkov žensk). (25. februar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.