Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Minister Poklukar: Slovenija bi morala v okviru migracijskega pakta premestiti 126 beguncev
Ljubljana – Slovenski notranji minister Boštjan Poklukar je po dogovoru Sveta EU in Evropskega parlamenta o evropskem migracijskem paktu pojasnil, da bi morala Slovenija v okviru mehanizma obvezne solidarnosti iz najbolj obremenjenih članic premestiti 126 prosilcev za azil. Če bi zavrnila njihovo sprejetje, pa bi morala plačati 22.000 evrov na osebo letno.
Po besedah Poklukarja dogovor na ravni EU predvideva premestitev 30.000 oseb letno. Ob upoštevanju razdelitvenega ključa bi delež premestitve oziroma relokacije za Slovenijo znašal 126 oseb, je dejal. To število ne pomeni preobremenitve slovenskega azilnega sistema oziroma je za slovenske kapacitete popolnoma sprejemljivo, je poudaril.
Pojasnil je, da bi za vsako premeščeno osebo država članica EU prejela 10.000 evrov iz evropskih skladov, v primeru zavrnitve pa bi morala prispevati 22.000 evrov letno na osebo. Če Slovenija ne bi sprejela nobenega prosilca za azil, bi morala torej vplačati skupno 2,8 milijona evrov na leto.
“Pri tem je posebno pomembno, da bo država članica, ki bo nudila pomoč, lahko sama izbirala, na kakšen način se bo izkazovala solidarnost, in sicer s premestitvami oseb, finančnimi ali alternativnimi prispevki, torej napotitve osebja, pomoč v tehnični opremi in podobno,” je pojasnil Poklukar in pozdravil to možnost izbire. (21. december)
Minister Boštjančič: Dogovor o reformi fiskalnih pravil EU v skladu s slovenskimi stališči
Bruselj – Finančni ministri članic EU so dosegli dogovor o reformi evropskih javnofinančnih pravil, ki po navedbah slovenskega finančnega ministra Klemna Boštjančiča odraža slovenska stališča.
“Svet EU je dosegel dogovor o novem okviru ekonomskega upravljanja, ki bo zagotovil tako stabilnost kot tudi rast. Pravila so uravnotežena, realistična ter primerna za trenutne in prihodnje izzive,” je na družbenem omrežju X zapisalo špansko predsedstvo Svetu EU.
Dogovor ohranja osnovne elemente konec aprila predstavljenega predloga Evropske komisije. V okviru pogajanj so članice dodale štiri varovalke, ki so med drugim namenjene vzdržnemu zniževanju javnega dolga ter zagotavljanju zadostnega fiskalnega prostora pod tremi odstotki BDP za odzivanje na šoke. Namenjene so še zagotavljanju naložb v zeleni prehod, digitalizacijo, socialno politiko in obrambo, je povedala španska gospodarska ministrica Nadia Calvino.
“Kljub raznolikim pogledom in izhodiščnim položajem 27 držav članic nam je uspelo doseči kompromis, ki fiskalna pravila prilagaja novi realnosti in odraža tudi slovenska stališča,” pa je v odzivu na dogovor povedal slovenski minister Boštjančič. (20. december)
Bruselj ni povsem zadovoljen z osnutkom posodobljenega NEPN
Bruselj – Evropska komisija ni povsem zadovoljna z osnutkom posodobljenega slovenskega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Med drugim opozarja, da je cilj glede deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije v 2030 precej nižji od cilja v zakonodaji EU. Poleg tega je predvidena poraba energije višja od cilja v evropski zakonodaji.
V osnutku posodobljenega NEPN, ki ga je Slovenija v Bruselj poslala konec junija, je cilj glede zahtevanega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije v letu 2030 postavljen na ravni od 30 do 35 odstotkov.
To je po navedbah komisije precej nižje od 46-odstotnega deleža, kolikor znaša izračun na podlagi ustrezne evropske zakonodaje.
Osnutek posodobljenega načrta ob tem za leto 2030 predvideva končno porabo energije v višini 4,43 milijona ton ekvivalenta nafte, kar pa je več od cilja v skladu z zakonodajo EU. Poraba bi lahko glede na izračun na podlagi evropske zakonodaje znašala 4,29 milijona ton ekvivalenta nafte, pojasnjujejo v Bruslju.
Med pozitivnimi elementi pa so izpostavili vključitev ciljev glede deleža uporabe energije iz obnovljivih virov v industriji in v stavbah. Slovenija je po mnenju komisije tudi na dobri poti k izpolnitvi obveznosti v okviru pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015. (19. december)
Evropska komisija predlaga zmanjšanje zaščite volka
Bruselj – Evropska komisija na podlagi novih podatkov o povečani populaciji in njihovem vplivu predlaga spremembo statusa zaščite volkov iz strogo zaščitenega v zaščitenega. To po navedbah Bruslja pomeni le večjo prožnost zakonodaje, medtem ko je 300 organizacij za zaščito okolja in živali prepričanih, da sprememba statusa varstva volkov ni upravičena.
“Vrnitev volkov je dobra novica za biotsko raznovrstnost v Evropi. Toda koncentracija tropov volkov v nekaterih evropskih regijah je postala nevarna, zlasti za živino. Lokalne oblasti so zato zahtevale več prožnosti za upravljanje kritičnih koncentracij volkov,” je dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius je poudaril, da bo komisija s financiranjem in smernicami za spodbujanje sobivanja z volkom in velikimi zvermi na splošno še naprej podpirala nacionalne in lokalne organe. “Naložbe v preventivne ukrepe ostajajo ključne za zmanjšanje plenjenja živine,” je dejal.
Predlagane spremembe zakonodaje pa ne podpira 300 organizacij za zaščito okolja in živali, ki so v zvezi s tem poslali pismo Evropski komisiji. Kot so sporočili iz Alpe Adria Green, ki je podpisnica pisma, se jim zdi zaskrbljujoče, da se politična odločitev pripravlja na nepregleden način. (20. december)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.