Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenska vlada namerava zaradi ogromne škode ob požarih na Krasu za pomoč zaprositi Solidarnostni sklad EU
Ljubljana – Potem ko je na Krasu izbruhnil največji požar v zgodovini Sloveniji in opustošil približno 3500 hektarjev površin, bo ministrstvo za obrambo pripravilo oceno škode, nato pa namerava Slovenija zaprositi za pomoč tudi Solidarnostni sklad EU.
Kot je po četrtkovi seji vlade pojasnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, lahko Slovenija Solidarnostni sklad EU za pomoč zaprosi, če bo skupni znesek nastale škode v požarih na Krasu znašal vsaj 279 milijonov evrov. Pričakuje, da bo ocena škode pripravljena do srede septembra. V primeru prejete pomoči bodo sredstva po njegovih besedah namenjena predvsem popravilu infrastrukture.
Slovenija je za pomoč iz sklada doslej zaprosila štirikrat – trikrat zaradi škode po poplavah in enkrat zaradi škode po žledu. Zneski pomoči so se gibali med 7,5 in 18 milijoni evrov. (28. julij)
Inflacija v Sloveniji julija na letni ravni 11-odstotna
Ljubljana/Luxembourg – V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin julija na letni ravni v povprečju zvišale za 11 odstotkov, na mesečni pa za odstotek. Največji vpliv so imele višje cene naftnih derivatov, je v petek objavil Statistični urad Republike Slovenije. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je območje evra julija zabeležilo 8,9-odstotno inflacijo. Tudi tu gre za novo rekordno raven, inflacijo pa tudi v evrskem območju spodbujajo predvsem visoke cene energije
Inflacija v Sloveniji je bila julija najvišja v posameznem mesecu po avgustu 1995, ko je prav tako znašala 11 odstotkov, medtem ko je julija 1995 dosegla 11,7 odstotka, kažejo podatki iz baz statističnega urada. Vlada s septembrom napoveduje začetek veljave ukrepov za omilitev draginje, ki naj bi omejevalno vplivali na rast cen. (29. julij)
Bruselj izplačal več kot 100 milijard evrov sredstev za okrevanje, Slovenija za zdaj le s predplačilom
Bruselj – Evropska komisija je iz instrumenta za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19 doslej izplačala več kot 100 milijard evrov, kaže v petek objavljeno poročilo komisije o izvajanju instrumenta. Slovenija je prejela le predplačilo v višini 231 milijonov evrov, za prvo izplačilo pa še ni zaprosila.
Slovenija bo iz mehanizma za okrevanje in odpornost prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve. Nov znesek je konec junija objavila Evropska komisija, razlog za znižanje pa so bila ugodnejša gospodarska gibanja v 2020 in 2021 od prvotnih napovedi komisije iz 2020.
Slovenska vlada bo zdaj preučila možnosti za prilagoditev finančnih virov in poiskala najboljšo možno rešitev. Odločala se bo med tremi opcijami, med prilagoditvijo obsega načrtovanih naložb, povečanjem obsega posojil ali zagotovitvijo drugih nacionalnih virov.
Sloveniji je iz mehanizma na voljo še 3,2 milijarde evrov posojil. (29. julij)
Slovenija izboljšala uvrstitev na lestvici digitalnega gospodarstva in družbe (DESI)
Ljubljana – Slovenija se je na lestvici, ki države EU razvršča glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (Digital Economy and Society Index -DESI), v uvrstila najvišje doslej, in sicer na 11. mesto. Evropska komisija s tem kazalnikom spremlja digitalni napredek držav članic EU.
Slovenija je v poročilu za leto 2022 v primerjavi s predhodnim poročilom pridobila dve mesti. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je Slovenija presegla evropsko povprečje na področju povezljivosti in integracije digitalnih tehnologij, predvsem storitev v oblaku in umetne inteligence.
Po njeni oceni je razveseljujoč tudi delež uporabnikov storitev e-uprave, ki je v 2021 dosegel 77 odstotkov vseh uporabnikov interneta, prav tako je Slovenija že več let odlična na področju odprtih podatkov.
Ministrica je menila, da so največji izziv Slovenije na področju digitalne preobrazbe digitalna znanja in spretnosti. (28. julij)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.