Sloveniji iz solidarnostnega sklada EU 100 milijonov evrov za odpravo posledic poplav
Bruselj/Ljubljana – Evropska komisija je odobrila izplačilo 100 milijonov evrov predplačila iz solidarnostnega sklada EU za obnovo po avgustovskih poplavah v Sloveniji. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je to označil za zelo dobro novico.
Kot so pojasnili na komisiji, bodo sredstva iz solidarnostnega sklada EU namenjena odpravi posledic in obnovi po avgustovskih poplavah. Med drugim za obnovo kritične infrastrukture, izvajanje ukrepov za zaščito kulturne dediščine, ki je bila prizadeta v ujmi, za ureditev prizadetih območij čiščenja ter kritje intervencijskih stroškov.
“Gre za zelo dobro novico; predvsem za tiste, ki so utrpeli največjo škodo v času poplav, in za tiste, ki smo pripravljali vlogo za solidarnostni sklad, ki jo je bilo treba pripraviti v relativno kratkem času,” je dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj Jevšek.
Slovenija je prošnjo za sredstva iz sklada v Bruselj poslala 20. oktobra. Medtem ko za izplačilo predplačila ni potrebna potrditev v Svetu EU in Evropskemu parlamentu, pa bo to potrebno pred izplačilom pričakovanih dodatnih 300 milijonov evrov. Vlada odločitev pričakuje v marcu ali aprilu, je povedal minister.
Evropska komisarka za kohezijo Elisa Ferreira pa je poudarila, da EU stoji ob strani Sloveniji. “Dokaz za to je tudi dejstvo, da je predplačilo v višini 100 milijonov evrov največje doslej v okviru sklada,” je povedala. (29. november)
Minister Šarec v Sarajevu potrdil varnostna tveganja v regiji ter pozval k prizadevanju za mir in stabilnost
Sarajevo/Bruselj – Obrambni minister Marjan Šarec je v Sarajevu po srečanju s tamkajšnjim kolegom Zukanom Helezom znova zagotovil odločno podporo Bosni in Hercegovini na njeni poti v evroatlantske integracije. Glede varnostnih razmer v regiji je ocenil, da vedno obstajajo tveganja, ter poudaril, da si morajo za mir in stabilnost prizadevati vsi na območju.
“Vedno obstajajo tveganja, a mislim, da je bolje, da se osredotočimo na to, kaj bomo storili, da ta tveganja odpravimo in da BiH nadaljuje svojo pot proti EU. To je zdaj naš skupni cilj. Vsi so odgovorni za mir in stabilnost in vsak mora na tej poti vložiti vse napore,” je poudaril.
Helez je medtem izrazil željo, da bi Slovenija povečala število vojakov v misiji Evropske unije v BiH Eufor Althea. Trenutno slovensko enoto sestavlja okoli 20 vojakov.
Slovenija je medtem ob robu ministrskega srečanja Nata v Bruslju skupaj s Hrvaško, Italijo, Češko, Grčijo in Slovaško podala skupno izjavo, v kateri so EU pozvali k odprtju pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino pred koncem leta.
“Znova poudarjamo, da širitev ni izbiranje med državami kandidatkami, ampak naš skupni strateški interes, ki bo na evropsko celino prinesel prepotrebno stabilnost in varnost,” so zapisali. (28. in 29. november)
Slovenija bo od Italije kupila šest večnamenskih helikopterjev AW139M
Ljubljana – Slovenija in Italija sta podpisali dogovor o nakupu šestih večnamenskih helikopterjev AW139M. Helikopterji bodo namenjeni v podporo delovanju enot Slovenske vojske in v sistemu zaščite in reševanja, vrednost nakupa brez DDV pa je 188,3 milijona evrov, so sporočili z obrambnega ministrstva.
“Dogovor opredeljuje nakup šestih večnamenskih helikopterjev AW139M proizvajalca Leonardo po modelu vlada vladi,” so sporočili z ministrstva.
Slovenska vojska bo tako imela na voljo najmodernejši helikopter, narejen po zadnjih varnostnih standardih. Helikopter je zelo zmogljiv, hiter in prostoren, v njem je prostora za do 15 potnikov. Vsi helikopterji bodo imeli tudi možnost montaže modula MEDEVAC/HNMP, ki bo izdelan po meri ter primeren za instrumente in opremo zdravstvenih ekip.
“Helikopter AW139M je zelo primeren za izvajanje nalog iskanja in reševanja, med katere pri nas spada tudi gorsko reševanje. Uporaben je tudi za gašenje požarov, naenkrat lahko odvrže do 2000 litrov,” so izpostavili.
Na ministrstvu poudarjajo, da je nakup prek italijanske vlade gospodarnejši, kot če bi se odločili za neposreden nakup pri proizvajalcu helikopterjev. Obenem to omogoča dolgoročno sodelovanje ter zagotavljanje interoperabilnosti v skupnih Natovih projektih in programih sodelovanja Evropske unije. (28. november)
EIB: Posledice podnebnih sprememb za Slovence največji izziv države
Luxembourg – Evropska investicijska banka (EIB) je objavila prve rezultate svoje šeste podnebne raziskave. V njej več kot dve tretjini vprašanih v Sloveniji meni, da so podnebne spremembe in njihove posledice največji izziv Slovenije. Med največje izzive države so uvrstili še višje življenjske stroške in dostop do zdravstvenega varstva.
Izmed Slovencev, ki so sodelovali v raziskavi EIB, jih je 67 odstotkov uvrstilo posledice podnebnih sprememb in propadanje okolja med največje izzive svoje države. Med tremi največjimi izzivi jih je 65 odstotkov navedlo še višje življenjske stroške, 46 odstotkov pa dostop do zdravstvenega varstva.
V EU so posledice podnebnih sprememb kot največji izziv izpostavili samo še Danci, so ob objavi rezultatov raziskave poudarili v EIB.
“Za Slovenci je še eno zahtevno leto, zaznamovano ne le z inflacijo, temveč tudi s katastrofalnimi poplavami. Raziskava EIB kaže, da se med Slovenci krepi zavedanje o tem, kako velik vpliv imajo podnebne spremembe in kako nujni so takojšnji ukrepi, tako doma kot po svetu,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot ugotavljajo, večina anketiranih Slovencev zahteva poštene politike za boj proti izrednim podnebnim razmeram. (28. november)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih, sredah in četrtkih.