Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.

Slovenija v okviru poročila o vladavini prava EU prejela priporočilo za okrepitev neodvisnosti javnih medijev

Luksemburg – Evropska komisija je v poročilu o vladavini prava Sloveniji med drugim priporočila krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti javnih medijev.

Podpredsednica komisije, pristojna za vrednote in preglednost, Vera Jourova je ob tem glede dogajanja na RTV Slovenija, kjer trenutno poteka stavka novinarjev, pojasnila, da je Evropska komisija tudi zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji začela razmišljati o pripravi medijske zakonodaje. Gre za akt o medijski svobodi, ki ga bo komisija predvidoma predstavila septembra.

“Ne bom skrivala, da smo tudi zaradi razmer v Sloveniji, predvsem težav pri financiranju STA v preteklosti in tudi drugih vprašanj, začeli razmišljati o zavezujočih pravilih za vse države članice, ki bodo bolje ščitile medijski prostor.”

podpredsednica komisije Jourova

Druga priporočila Sloveniji se nanašajo na zaščito novinarjev, parlamentarne preiskave in boj proti korupciji.

Prvi odzivi na poročilo Evropske komisije so bili v Sloveniji bolj splošni. Na ministrstvu za pravosodje ga pozdravljajo in ocenjujejo, da za Slovenijo odraža dejansko stanje vladavine prava v zadnjih dveh letih. Poudarjajo, da se je nova vlada že lotila odprave nekaterih za Evropsko komisijo spornih ureditev. (13. julij).

Golob na srečanju s Scholzem tudi o evropskih rešitvah za energetsko krizo

Berlin – V Evropi lahko skupaj najdemo rešitve za energetsko krizo in prihajajočo zimo v luči pomanjkanja ruskega plina preživimo brez redukcij, je v torek po srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v Berlinu dejal slovenski premier Robert Golob. To je sicer zelo zahteven cilj, vendar ga lahko skupaj dosežemo, je prepričan.

Poleg Zahodnega Balkana so bile posledice vojne v Ukrajini in s tem povezana oskrba z ruskimi energenti med osrednjimi temami srečanja premierjev Slovenije in Nemčije. Scholz je ob tem poudaril, da bo treba storiti vse za zmanjšanje odvisnosti od Rusije pri dobavi energije, kar je povezano z izgradnjo infrastrukture, ki bo kratkoročno omogočila pridobivanje nafte in plina iz drugih virov.

Glede širitve EU na Zahodni Balkan je Golob dejal, da je treba najti načine, kako bi tudi te države napredovale na evropski poti. (12. julij)

Fajonova skupaj s kolegi iz skupine C5 za podelitev statusa kandidatke BiH

Budimpešta – Pet srednjeevropskih držav skupine C5 je v sredo v Budimpešti pozvalo EU, naj podeli status kandidatke Bosni in Hercegovini. Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob tem podprla nadaljnje aktivno sodelovanje Slovenije v formatu C5, saj je regijsko sodelovanje po njeni oceni ključno za spopadanje z izzivi energetske draginje in prehranske varnosti.

Ministica je sogovornike opozorila tudi na pomen schengenskega režima za Slovenijo in poudarila nujnost odprave nepotrebnih dolgih nadzorov na mejah znotraj schengenskega območja, pri čemer je imela verjetno v mislih avstrijski nadzor na meji s Slovenijo.

“Dokler ne bomo vrnili schengna v obdobje, kot smo ga poznali, bo težko, ali pa bo vsaka nadaljnja širitev v naši soseščini, denimo na Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško, resno ogrožena.”

ministrica Tanja Fajon

Ločeno se je zunanja ministrica Fajon sestala tudi z madžarskim gostiteljem Petrom Szijjartom, s katerim sta potrdila dobre odnose med državama. Ministrica je izpostavila priložnosti na področju gospodarskega sodelovanja in infrastrukturnih projektov.

Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.