Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenija prejela drugo izplačilo iz evropskega sklada za okrevanje
Ljubljana – Slovenija je 28. decembra prejela plačilo na podlagi drugega zahtevka za izplačilo sredstev evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti 536 milijonov evrov, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Od tega je 226 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil. Premier Robert Golob je to ocenil kot pomemben korak naprej.
Evropska komisija in pristojni odbori Sveta EU so konec novembra ocenili, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila vseh 44 mejnikov v okviru drugega zahtevka za plačilo, ki ga sestavljajo drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva iz omenjenega mehanizma, ki ga je EU vzpostavila za spodbudo okrevanju po koronski krizi, ter prvi obrok za posojila, in ji zato pripada maksimalno plačilo.
Bruto vrednost zahtevka je znašala 614 milijonov evrov, neto vrednost plačila pa 536 milijonov evrov – od tega 226 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil. Evropska komisija je pri končnem izračunu plačila poleg upoštevanja sredstev iz predplačila nepovratnih sredstev mehanizma, ki jih je Slovenija prejela že septembra 2021, upoštevala tudi nedavno izplačan predujem sredstev za izvedbo ukrepov REPowerEU v vrednosti 24 milijonov evrov, so v sporočilu za javnost pojasnili na vladnem uradu.
“Vloženi trud in prizadevanja, ki jih že od samega začetka posvečamo izvajanju mehanizma v Sloveniji, so obrodili sadove. Naredili smo pomemben korak naprej. Prejem plačila drugega zahtevka je dokaz trdega dela in velika spodbuda za naprej,” so ob tem v uradu povzeli predsednika vlade Goloba. (28. december)
Slovenija bo letos praznovala 20. obletnico vstopa v EU
Ljubljana – Slovenija bo 1. maja obeležila 20. obletnico vstopa v EU in hkrati največje širitve povezave v njeni zgodovini. V luči tega državne institucije v sodelovanju s pisarnama Evropske komisije in Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravljajo različne aktivnosti za vse evropske državljane, so v ponedeljek sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Glede na rezultate zadnje raziskave Eurobarometra se državljani zavedajo, da članstvo prinaša določene koristi, med drugim finančne in razvojne prednosti, možnosti za zaposlovanje v drugih članicah, poenostavljeno potovanje znotraj EU in še več. Glavnina praznovanja 20. obletnice članstva v EU bo potekala od konca aprila do dneva Evrope, 9. maja, ko obeležujemo začetek evropskega povezovanja, so napovedali v uradu.
Mladi bodo v tem času o obletnici razmišljali, ustvarjali in razpravljali v okviru natečaja Evropa v šoli, projektov Evropska vas in Evropa v šole ter ob obiskih vlade v okviru projekta aktivnega državljanstva. Na dan Evrope bo praznovanje potekalo tudi v Novi Gorici, kjer bo leta 2025 zaživela evropska prestolnica kulture.
Slovenija je polnopravna članica povezave postala s 1. majem 2004, skupaj s Češko, Madžarsko, Poljsko, Slovaško, Estonijo, Latvijo, Litvo, Ciprom in Malto. Omenjene države bodo obletnico članstva obeležile tudi v Bruslju, zlasti v začetku maja na dnevu odprtih vrat Sveta EU. (1. januar)
Voditelji EU ob 25. obletnici evra poudarjajo enotnost v luči globalnih izzivov
Bruselj – Voditelji EU so spričo naraščajočih geopolitičnih napetosti, gospodarskih kriz in podnebnih sprememb v soboto pozvali k enotnosti in h krepitvi evra ter razširitvi ukrepov skupne ekonomske in finančne politike. Poziv k skupnemu delovanju v Evropi prihaja v luči 25. obletnice uvedbe skupne evropske valute evro 1. januarja 1999. Slovenija je evro uvedla kot prva izmed desetih držav, ki so se uniji pridružile maja 2004. Evro je s 1. januarjem 2007 v Sloveniji postal zakonito plačilno sredstvo.
“V prvih 25 letih svojega obstoja je evro pokazal, kako uspešne so lahko sanje. Vendar naše delo še ni končano. Danes namreč stojimo pred novimi izzivi, ki jih posamezne države ne morejo rešiti same. Sodelovati moramo kot združena Evropa, da zagotovimo potrebne rešitve za soočanje s prihodnjim izzivi,” je sporočila predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde skupaj z drugimi najvišjimi predstavniki evropskih institucij in teles, ki so odgovorni za evro.
“Spopadamo se z vse večjimi geopolitičnimi napetostmi, vključno z rusko nezakonito vojno proti Ukrajini, ki zahtevajo pogumne kolektivne odločitve. Spopadamo se s čedalje hujšo podnebno krizo, ki jo zares lahko rešimo samo s skupnimi močmi, kajti izpusti ogljika se ne ustavijo na državnih mejah. Energetske in industrijske politike v drugih delih sveta postavljajo našo konkurenčnost pred izzive, kakršnih v zgodovini še nismo imeli,” so zapisali v prispevku, objavljenem na spletni strani ECB.
Prispevek je bil objavljen tudi kot mnenjski članek v 20 državah območja z evrom, med drugim tudi v največjem slovenskem časniku Delo. Med avtorji prispevka so ob predsednici ECB Lagarde še predsednik evroskupine Paschal Donohoe, predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije Charles Michel in Ursula von der Leyen ter predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.(30. december)
Z novim letom nekatere novosti pri regulaciji cen energentov
Ljubljana – Novo leto je prineslo nekatere novosti na področju državnega blaženja energetske draginje. Pri elektriki regulirana cena po novem velja za 90 odstotkov porabe, in to le še za gospodinjstva. Cene plina so prav tako regulirane le za gospodinjstva in zgolj v kurilni sezoni. Regulacija cen naftnih derivatov do nadaljnjega ostaja enaka.
Regulacija cen elektrike, ki je v 2023 veljala za gospodinjstva, male poslovne odjemalce, zaščitene odjemalce, javne zavode ter mala in srednje velika podjetja, je v novem letu precej ožje zastavljena. Cene so po novem navzgor zamejene le še za gospodinjstva, in to za 90 odstotkov porabe, medtem ko bodo dobavitelji 10 odstotkov porabe lahko zaračunavali prosto. Cene za 90 odstotkov porabe bodo enake kot v 2023, najavljene cene za 10 odstotkov pa so pri različnih dobaviteljih in glede na različne tarife za od 57 do 83 odstotkov višje od reguliranih.
S ciljem razbremeniti gospodinjske proračune in znižati inflacijo je vlada tudi določila, da gospodinjstva od novembra 2023 do konca leta 2024 ne bodo plačevala prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.
Regulacija cen zemeljskega plina se počasi poslavlja. Cene ostajajo za čas kurilne sezone regulirane le za gospodinjstva, je pa regulirana cena nižja od dosedanje. (1. januar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.