Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Bruselj – Slovenija bo iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi prejela za skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve. Glede na uredbo, ki je začela veljati februarja 2021, naj bi ji pripadlo nekaj manj kot 1,78 milijarde evrov, po novih preračunih Evropske komisije pa naj bi dobila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Razlog za manjši znesek so ugodnejša gospodarska gibanja v Sloveniji v letih 2020 in 2021. Slovenija je leta 2020 zabeležila “le” 4,2-odstotni padec BDP, nato pa v letu 2021 kar 8,1-odstotno rast. V Bruslju so novembra 2020 Sloveniji za leto 2020 napovedali 7,1-odstoten padec gospodarske dejavnosti, v letu 2021 pa 5,1-odstotno okrevanje.
Premier Robert Golob je odgovornost za znižanje nepovratnih sredstev pripisal prejšnji vladi. Slovenija lahko poleg nepovratnih sredstev sicer črpa še do 3,2 milijarde evrov posojil. (30. 6.)
Zunanja ministrica Fajon: Slovenija podpira odprtje pristopnih pogajanj EU s Severno Makedonijo
Skopje/Ljubljana – Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je pozdravila premik na področju pristopnih pogajanj med EU in Severno Makedonijo. Kot je v nedeljo zapisala na Twitterju, Slovenija “kot resnična prijateljica širitve EU na Zahodni Balkan podpira takojšnje odprtje pristopnih pogajanj EU s Severno Makedonijo”.
Ministrica Fajon, kot je navedla, drži pesti, da bo francoski predlog odprl pot za začetek pogajanj in obenem poslal prepotreben pozitiven signal celotni regiji Zahodnega Balkana. (3. 7.)
Slovenija po besedah premierja Goloba za čimprejšnji vstop Hrvaške v schengen, a ta ne deluje
Madrid – Slovenija si želi, da Hrvaška čimprej vstopi v schengensko območje, vendar pa schengen trenutno ne deluje. To je dejal premier Robert Golob v četrtek ob robu vrha zveze Nato v Madridu. Menil je, da obstaja še cel kup dilem, v preostalem delu Evrope so te povezane z begunsko krizo.
Premier je izrazil upanje, da jih bodo v prihodnjih mesecih s plodnimi pogovori tudi razrešili. Ko bodo po teh pogovorih videli, kakšna je dinamika glede širitve schengenskega območja na splošno, bodo imeli tudi bolj točne odgovore glede širitve na Hrvaško, je pojasnil.
Svet EU, v katerem so zastopane države članice, je sicer v sredo Evropski parlament zaprosil za mnenje glede razširitve schengenskega območja na Hrvaško. Ko bodo evroposlanci povedali svoje stališče, bodo končno odločitev sprejele članice. (30. 6.)
Minister za izobraževanje Papič z evropskima komisarjema v pismu podprl ukrepe EU za ukrajinske šolarje
Ljubljana – Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič je v četrtek v skupnem pismu z evropskima komisarjema Margaritisom Schinasom in Marijo Gabriel podprl ukrepe EU za pomoč ukrajinskim učencem in učenkam.
Podpisniki so v skupnem pismu izpostavili, da imajo skupna prizadevanja Evropske komisije in držav članic EU isti cilj: zagotoviti, da se vsi učenci, bodisi v EU bodisi v Ukrajini, nadalje učijo in izobražujejo. (30. 6.)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.