Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenska predsednica Pirc Musar na uradnem obisku v BiH
Sarajevo – Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je bila na svojem prvem uradnem obisku v Bosni in Hercegovini. Glavna tema dvodnevnih pogovorov z vodstvom BiH je bilo približevanje Evropski uniji, pri čemer je poudarila nadaljnjo podporo BiH na njeni evropski poti. Pirc Musar je Sarajevo obiskala v času, ko se za BiH izteka čas za izpolnitev pogojev za začetek pristopnih pogajanj v marcu.
V četrtek, prvi dan obiska, se je sestala s člani predsedstva Željkom Komšićem, Denisom Bećirovićem in Željko Cvijanović. “Slovenija se močno zavzema, da bi BiH na svoji poti v EU prišla do točke, ko bi lahko začela pogajanja,” je dejala Pirc Musar in pri tem spomnila na naslednje poročilo Evropske komisije o napredku BiH, ki naj bi bilo objavljeno marca. Poudarila je pomen krepitve sodelovanja med državami Zahodnega Balkana in EU, saj, kot je dejala, verjame, da je integracija v evropsko družino ključna za stabilnost in razvoj ne samo BiH pač pa celotne regije.
Po njenih besedah je zelo pomembno, da komisija v tem poročilu državam članicam EU jasno pove, da se BiH ustrezno odziva na priporočila Bruslja. “Slovenija ne bi vlagala vseh teh naporov, če ne bi bili prepričani, da BiH to zmore,” je poudarila. Predsedujoči predsedstva BiH Komšić pa je dejal, da v BiH pričakujejo, da bodo voditelji držav članic marca sprejeli odločitev o začetku pristopnih pogajanj, pri čemer računajo na podporo Slovenije.
V petek se je srečala tudi s predsedujočo svetu ministrov BiH Borjano Krišto in ter predsedujočima predstavniškemu domu in domu narodov parlamenta BiH, Kemalom Ademovićem in Marinkom Čavaro. Potrdila je dobre in prijateljske odnose med državama ter izpostavila, da je BiH pomembna gospodarska partnerica Slovenije in tudi druga največja prejemnica slovenske razvojne pomoči. V luči evropske perspektive BiH je ocenila, da ima država za skok na vlak, ki pelje do marčevske pozitivne odločitve Evropske komisije o začetku pristopnih pogajanj, na voljo še nekaj tednov.
Predsednica Pirc Musar je obiskala tudi pripadnike Slovenske vojske, ki delujejo v okviru vojaške misije Eufor Althea in Natovega poveljstva v Sarajevu, ter se udeležila slavnostne akademije ob 40. obletnici zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. (8. in 9. februar)
Nova fiskalna pravila EU se bodo začela uporabljati prihodnje leto
Bruselj – Nova evropska javnofinančna pravila, o katerih sta se ponoči dogovorila Evropski parlament in Svet EU, se bodo začela uporabljati prihodnje leto na podlagi srednjeročnih fiskalnih načrtov, ki jih bodo še letos v Bruselj posredovale države članice, so sporočili iz Evropske komisije. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je ob tem poudarila, da bodo nova pravila članicam omogočala naložbe in konsolidacijo njihovih javnih financ hkrati.
Države članice bodo morale štiriletne fiskalne načrte posredovati do 20. septembra letos. V njih bodo opredelile svoje cilje na področju javnih financ, ukrepe za naslovitev makroekonomskih neravnovesij ter prednostne reforme in investicije. Komisija jih bo na podlagi enotnih meril ocenila, Svet EU, v katerem so članice, pa potrjeval.
Še pred oddajo načrtov bo Bruselj tistim z javnim dolgom nad 60 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) ali pa javnofinančnim primanjkljajem nad tremi odstotki BDP podal smernice, da bo javni dolg upadal oziroma ostal na preudarni ravni. Za informacije, ki bi jim pomagale pri ohranitvi primanjkljaja pod tremi odstotki, bodo lahko komisijo zaprosile tudi druge članice.
Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je že decembra 2023 ob dosegi dogovora na ravni finančnih ministrov izrazil zadovoljstvo nad sprejetim kompromisom. “Kljub raznolikim pogledom in izhodiščnim položajem 27 držav članic nam je uspelo doseči kompromis, ki fiskalna pravila prilagaja novi realnosti in odraža tudi slovenska stališča,” je dejal Boštjančič. (10. februar)
Slovenija po odpadkih na prebivalca pod povprečjem EU
Luxembourg – Povprečen prebivalec EU je leta 2022 ustvaril 513 kilogramov komunalnih odpadkov. Slovenija je nekoliko pod tem povprečjem, saj je povprečen prebivalec pri nas predlani ustvaril 487 kilogramov odpadkov, je minuli teden sporočil evropski statistični urad Eurostat.
V EU je leta 2022 nastalo okoli 229,5 milijona ton komunalnih odpadkov, leto pred tem pa 237,5 milijona, je razvidno iz Eurostatovih podatkov. V povprečju je prebivalec EU leta 2022 ustvaril za 19 kilogramov manj komunalnih odpadkov kot leta 2021 in 46 kilogramov več kot leta 1995. Največ odpadkov na prebivalca v EU so ustvarili v Avstriji, 827 kilogramov. Na drugem koncu lestvice je Romunija ustvarila 301 kilogram komunalnih odpadkov na osebo.
Povprečen prebivalec Slovenije je leta 2022 ustvaril 487 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je 33 kilogramov manj kot leto prej in toliko kot leta 2020. Slovenci so leta 2022 skupno proizvedli za približno milijon ton komunalnih odpadkov, kar je primerljivo z letom prej.
Leta 2022 je bilo v EU v povprečju recikliranih 249 kilogramov odpadkov na osebo, kar je 15 kilogramov manj kot leto prej. Največ odpadkov na prebivalca so reciklirali v Avstriji, 516 kilogramov, najmanj pa v Romuniji, 36 kilogramov. V Sloveniji je bilo v povprečju recikliranih 305 kilogramov odpadkov na osebo oz. šest kilogramov manj kot leta 2021. (11. februar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.