Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenska predsednica v Skopju o približevanju Severne Makedonije EU, v Beogradu pa s pozivom k nadaljevanju dialoga s Prištino
Skopje/Beograd – Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na uradnem obisku v Skopju v sredo izpostavila, da mora Severna Makedonija enotno, hitro in odločno nadaljevati pot približevanja Evropski uniji, na kateri ji Slovenija ostaja trdna zaveznica in podpornica. Izrazila je upanje, da bodo v Skopju zmogli politično modrost in uspeli do konca leta spremeniti ustavo z vključitvijo bolgarske manjšine, saj je to eden od pogojev za napredovanje na poti v EU. Danes se je v Beogradu sestala še s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem.
Pirc Musar je na delovnem obisku v Srbiji danes Beograd in Prištino pozvala k nadaljevanju dialoga pod okriljem EU, ki je po njenem mnenju edina prava pot do rešitve sedanjih težkih razmer na Kosovu in umiritve razmer. Po pogovoru s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem je izpostavila, da morata k temu prispevati obe strani. “Dialog je edina prava pot do rešitve težkih razmer, da se situacija pomiri. Seveda je to potrebno na obeh straneh, tudi Kosovo mora narediti svoj del posla,” je dejala in napovedala, da bo oktobra obiskala Kosovo.
V sredo pa je Pirc Musar po pogovorih z makedonskim predsednikom Stevom Pendarovskim dejala: “Želela bi si, da bi šlo hitreje in da bi se EU širila brez večletnih zastojev. Čas je, da prestavimo v višjo prestavo. Tako v Skopju kot v Bruslju kot v vseh prestolnicah držav EU.” Predsednica se je sestala tudi s predsednikom vlade in sobranja, Dimitrom Kovačevskim in Talatom Xhaferijem. V nagovoru na slavnostni seji sobranja je izpostavila tudi pomen nadaljevanja procesa Brdo Brioni, v okviru katerega bo v Severni Makedoniji septembra potekal vrh. (13. in 15. junij)
Premier Golob na prvem obisku v Avstriji: Podaljševanje nadzora na meji je neupravičeno in neučinkovito
Dunaj – Predsednik vlade Robert Golob je v sredo na prvem uradnem obisku v Avstriji med drugim ponovil stališče Slovenije, da je avstrijsko podaljševanje nadzora na meji neupravičeno in neučinkovito. Na skupni novinarski konferenci z avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem je dejal, da “podatki kažejo, da tovrstni ukrepi ne zaustavljajo migracij”.
Z avstrijskim kanclerjem sta se sicer strinjala, da bi morali okrepiti sodelovanje s tranzitnimi državami in državami izvora. “S tem si želimo zaustaviti ali vsaj upočasniti priliv migracij. Zgolj kontrola meja pa ne more dati nikakršnih rezultatov,” je dodal Golob in izpostavil Dansko kot primer nadzora migracij, ki bi mu državi morali slediti.
Avstrijski kancler je medtem opozoril na obstoj težav v schengnu in poudaril, da je za Avstrijo zaščita meje izrednega pomena. “Tu pa moramo kombinirati različne ukrepe,” je dejal in med drugim izpostavil krepitev sodelovanja s tretjimi državami. Avstrijsko vztrajanje pri mejnem nadzoru je podkrepil tudi s statističnimi podatki.
Poudaril je, da se tudi Slovenija sooča z visokim migracijskim pritiskom iz Hrvaške. Na vprašanje, zakaj je nadzor vzpostavljen ravno na slovenski meji in ne na meji z Italijo, kjer naj bi bil pritisk za Avstrijo večji, pa je odgovoril, da se je pot migrantov spremenila zaradi strogega nadzora slovenske meje. (13. junij)
Evropski parlament podprl povečanje števila evroposlancev, tudi slovenskih
Strasbourg – Evropski parlament je danes podprl predlog za povečanje števila evropskih poslancev. Predlaga 11 dodatnih sedežev, od tega pa bi eden pripadel Sloveniji, ki bi tako po novem imela devet poslancev. Novo sestavo Evropskega parlamenta, ki bo začela veljati po volitvah čez eno leto, mora zdaj potrditi še Evropski svet.
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu podprli predlog parlamentarnega odbora za ustavne zadeve, da bi Evropski parlament po volitvah prihodnje leto imel 11 poslancev več kot v trenutnem sklicu, torej 716. Za je glasovalo 316 poslancev, proti 169, 67 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Po dva dodatna sedeža bi prejeli Španija in Nizozemska, po enega pa Avstrija, Danska, Finska, Slovaška, Irska, Latvija in tudi Slovenija, ki ima trenutno v Evropskem parlamentu osem poslancev.
Podporo predlogu povečanja števila poslancev v Evropskem parlamentu so pozdravili tudi slovenski evroposlanci. Prihodnje volitve poslancev Evropskega parlamenta bodo od 6. do 9. junija prihodnje leto, v Sloveniji bodo potekale v nedeljo, 9. junija. (15. junij)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.