Ljubljana – Slovenska vlada je potrdila srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje 2025-2028, ki ga mora Slovenija v skladu z novimi fiskalnimi pravili EU tako kot vse druge članice letos prvič poslati v Bruselj. V njem zapisani ukrepi bodo srednjeročno zagotovili ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP ter zmanjševanje dolga proti referenčni meji 60 odstotkov BDP.
Države članice bodo srednjeročne fiskalno-strukturne načrte pripravljale na vsaka štiri leta in kot je zapisano v načrtu za obdobje 2025-2028, bo v prihodnjih štirih letih v povprečju dovoljena rast očiščenih izdatkov v višini 4,5 odstotka na leto.
“Na ta način se določa predvidljiva in stabilna fiskalna pot, ki bo v srednjeročnem obdobju zagotavljala ustrezen fiskalni napor in je skladna s predhodno usmeritvijo Evropske komisije za Slovenijo,” so po seji vlade pojasnili na finančnem ministrstvu.
Po teh načrtih se bo javnofinančni primanjkljaj z 2,9 odstotka BDP v letu 2024 znižal na 1,2 odstotka BDP v letu 2028. Dolg države pa naj bi v tem obdobju zdrsnil do 61,2 odstotka BDP. Zniževanje primanjkljaja bodo omogočile strukturne spremembe, povečana učinkovitost javnih odhodkov, iztek ukrepov energetske draginje in diskrecijski ukrepi na strani prihodkov, piše v dokumentu.
Poleg načrtovane fiskalne politike načrt vključuje tudi glavne reforme in naložbe. Med njimi so pokojninska in zdravstvena reforma, pa tudi davčne spremembe in prenova sistema plač v javnem sektorju. (10. oktober)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.