Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Ministrica Fajon zasedanje zunanjih ministrov v Kijevu označila kot sporočilo podpore Ukrajini
Kijev – V znak podpore Ukrajini so se zunanji ministri držav članic EU, med njimi slovenska zunanja ministrica EU Tanja Fajon, danes sestali v Kijevu. Gre za prvo tovrstno srečanje ministrov sedemindvajseterice, Fajon pa je na omrežju X to označila za “jasno sporočilo podpore Ukrajini in njenemu pogumnemu ljudstvu”. “Slovenija je z oktobrom postala opazovalka v Varnostnem svetu Združenih narodov. Lahko zelo jasno povem, da si bomo prizadevali za dolgotrajen in pravičen mir v Ukrajini ter ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti. Prizadevali si bomo, da bodo ruski režim in vsi krivci za to vojno odgovarjali,” je povedala Fajon.
Ob prihodu je zagotovila, da bo Slovenija Ukrajino podpirala, dokler bo treba. Slovenija podpira tudi reformni proces v Ukrajini in njeno približevanje EU. Kijev je po oceni zunanje ministrice naredil kar nekaj pomembnih korakov na področju reforme pravosodja, medtem ko Slovenijo še vedno skrbi področje boja proti korupciji. “Odločno podpiramo širitev EU, ne samo na Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo, ampak tudi na države Zahodnega Balkana, če želimo doseči mir in stabilnost na naši celini,” je povedala Fajon.
Zunanja ministrica bo ob robu srečanja obiskala novo pisarno Ustanove za krepitev človekove varnosti (ITF) v Kijevu, kjer se bo pogovorila o tem, kaj lahko Slovenija s svojim znanjem in strokovno pomočjo nudi. Kot so septembra pojasnili v ITF, njihova pisarna v Kijevu deluje od julija. Pomagala naj bi pri izvajanju projektov ITF v Ukrajini, okrepila prisotnost ustanove na področju protiminskega delovanja in pomoči žrtvam min ter pomagala pri usklajevanju dejavnosti s pristojnimi ukrajinskimi oblastmi ter mednarodnimi, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki. (2. oktober)
Komisar Sinkevičius dvomi o učinkovitosti prostovoljnih ukrepov na območjih Nature 2000 v Sloveniji
Bruselj – Evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius dvomi o učinkovitosti prostovoljnih ukrepov na območjih Nature 2000 v Sloveniji, o katerih sta se pristojni ministrstvi dogovorili s slovenskimi kmeti. Kot je pred skorajšnjim obiskom v Sloveniji danes povedal v intervjuju za STA, bi bila boljša rešitev izplačilo nadomestil kmetom.
“Slovenija ima 38 odstotkov območij pod zaščito Nature 2000, kar je izjemna številka. Kaže na to, kako je Slovenija bogata z zaščitenimi habitati. Vendar pa na žalost niti na teh 38 odstotkih zaščitenih območjih Nature 2000 ekosistemi niso v dobrem stanju,” je poudaril Sinkevičius. “Praksa kaže, da prostovoljni ukrepi ne prinesejo rezultatov. Bojim se, da bi bilo lahko tudi v tem primeru tako,” je povedal komisar, ki je o ukrepih pred meseci govoril tudi s kmetijsko ministrico Ireno Šinko in ministrom za naravne vire in prostor Urošem Brežanom.
Po njegovem mnenju bi bila boljša rešitev izplačilo nadomestil kmetom, kot je sprva predlagala vlada. To bi zagotovilo popolno spoštovanje zakonodaje EU, je poudaril. Ministrstvi, pristojni za kmetijstvo in za okolje, sta se s kmeti o prostovoljnih ukrepih na območjih Nature 2000 dogovorili po spomladanskih protestih. Kmetje so namreč protestirali zaradi ukrepov, ki bi bili potrebni za doseganje naravovarstvenih ciljev na območjih Nature 2000 za obdobje 2023-2028, predvsem na območju Ljubljanskega barja in Planinskega polja. (2. oktober)
V Sloveniji inflacija septembra na letni ravni poskočila na 7,5 odstotka
Ljubljana – V Sloveniji je inflacija septembra v letni ravni primerjavi poskočila na 7,5 odstotka, kar je za 1,3 odstotne točke več, kot je znašala letna inflacija avgusta, je v petek sporočil državni statistični urad. Slovenska inflacija je bila septembra občutno nad povprečjem evrskega območja. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 7,1-odstotna, medtem ko je bila septembrska inflacija v območju evra po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat 4,3 odstotka.
Višjo inflacijo sta med državami članicami EU, za katere ima Eurostat podatke, septembra beležili le Slovaška z 8,9-odstotno in Hrvaška s 7,3-odstotno inflacijo.
K visoki septembrski inflaciji v Sloveniji so največ prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, saj so bile cene v medletni primerjavi višje za 9,2 odstotka – skupaj so k inflaciji prispevale 1,6 odstotne točke. Električna energija se je zaradi odprave ukrepa znižanega plačila prispevkov podražila za 26,5 odstotka in k rasti cen življenjskih potrebščin dodala 0,9 odstotne točke. (30. september)
Slovenija napredovala na področju digitalne infrastrukture, izziv ostajajo veščine
Ljubljana – Slovenija je napredovala na področju digitalne infrastrukture in digitalizacije javnih storitev, v prvem poročilu o stanju digitalnega desetletja ugotavlja Evropska komisija. Izziv pa ostajajo osnovne digitalne veščine, ki so med prebivalci Slovenije nekoliko manj razširjene kot v povprečju v EU.
Pri odstotku oseb z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami se od leta 2022 položaj ni izboljšal, saj Slovenija še naprej zaostaja za evropskim povprečjem (Slovenija: 50 odstotkov; povprečje EU: 54 odstotkov). Napredek je Slovenija zabeležila na področju digitalizacije javnih storitev, a ostaja pod povprečjem EU (Slovenija: 69 odstotkov; EU: 77 odstotkov), je pa blizu povprečja EU za podjetja (Slovenija: 83 odstotkov; EU: 84 odstotkov).
Se je pa Slovenija bolje odrezala na področju pokritosti z visoko zmogljivostnim omrežjem in optičnimi vlakni (Slovenija: 76 odstotkov, povprečje EU: 73 odstotkov). Slabše se je odrezala pri povezljivost na podeželju in splošni pokritosti z omrežjem 5G (Slovenija: 64 odstotkov, povprečje EU: 81 odstotkov). (30. september)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.