Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Strasbourg – Slovenski srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki ga je morala vlada pripraviti v skladu z novimi javnofinančnimi pravili EU, je ustrezen, je ocenila Evropska komisija. Prav tako je ocenila, da je slovenski osnutek proračunskega načrta za leto 2025 v skladu s priporočili Sveta EU.
Fiskalno-strukturni načrt določa, da bo v prihodnjih štirih letih v povprečju dovoljena rast očiščenih izdatkov v višini 4,5 odstotka na leto. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se glede na načrt z 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 znižal na 1,2 odstotka BDP v letu 2028. Dolg države pa naj bi v tem obdobju zdrsnil do 61,2 odstotka BDP.
Na podlagi tega načrta je vlada pripravila osnutek proračunskega načrta za leto 2025, ki je po mnenju komisije v skladu s priporočili Sveta EU iz oktobra. Ta je Sloveniji priporočil, naj rast očiščenih izdatkov omeji v skladu z novimi fiskalnimi pravili, poleg tega naj zagotovi fiskalno vzdržnost sistemov socialne varnosti, davčne prihodke pa naj prestrukturira tako, da bodo podpirali gospodarsko rast.
Osnutek proračunskega načrta za 2025 sicer predvideva znižanje slovenskega javnofinančnega primanjkljaja na 2,6 odstotka BDP, bruto dolg pa naj bi se z letošnjih 67,5 odstotka BDP znižal na 65,4 odstotka BDP. Državni zbor je spremembe proračuna za 2025 potrdil pretekli teden.
Bruselj je danes objavil prvi jesenski sveženj evropskega semestra, ki je namenjen usklajevanju ekonomskih in javnofinančnih politik v EU, po sprejetju novih fiskalnih pravil. Na komisiji napovedujejo, da bodo po potrditvi srednjeročnih fiskalnih načrtov na Svetu EU spremljali njihovo izvajanje s strani držav članic. Te bodo morale vsako leto v Bruselj poslati tudi poročilo o napredku pri izvajanju načrtov. (26. november)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.