Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Na trgu nepremičnin v pričakovanju posledic zaostrovanja evrske denarne politike
Ljubljana – V Sloveniji so se cene stanovanjskih nepremičnin rekordno povečale v letu 2021. Podatki za prvo četrtletje 2022 so pokazali vnovično zvišanje, a nekateri nepremičninski posredniki v zadnjih tednih zaznavajo večjo previdnost. Razlog za takšna gibanja so tudi pričakovanja, kaj bo nedavna zaostritev denarne politike v evrskem območju prinesla na področju posojil.
Cene stanovanjskih nepremičnin so se v prvem četrtletju letos glede na zadnje lansko četrtletje po statističnih podatkih zvišale za 4,1 odstotka, v medletni primerjavi, torej glede na prvo četrtletje lani, pa so bile višje za 16,9 odstotka. K velikemu povpraševanju po nepremičninah so prispevala relativno poceni posojila v času ohlapne denarne politike Evropske centralne banke (ECB).
A se stanovanjska posojila že od konca pomladi dražijo, julija pa je nato ECB zvišala ključne obrestne mere v evrskem območju. V kakšni meri se bo podražitev posojil odrazila v manjšem povpraševanju, še ni znano. Zadnji podatki Banke Slovenije za maj tega ne kažejo, saj se je obseg novih stanovanjskih posojil zvišal že četrti mesec zapored močno povečal, medletna rast obsega stanovanjskih posojil pa je bila z 11,7 odstotka ena najvišjih v evrskem območju.
Sicer pa se dražijo tudi najemnine, deloma tudi zaradi pokoronske oživitve kratkoročnega oddajanja stanovanj prek različnih platform. Najemnine so se v letu 2022 podražile za okvirno 15 do 20 odstotkov, je ocenil direktor nepremičninske družbe Stoja Trade Zoran Đukić, kar se po njegovih besedah vidi tudi pri manjši ponudbi stanovanj v središču Ljubljane. (8. avgust)
Ljubljana in Bruselj se še usklajujeta glede zahtevka za prvo izplačilo iz mehanizma za okrevanje
Ljubljana/Bruselj – Slovenija je med državami članicami EU, ki Evropski komisiji še ni poslala prošnje za izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje po koronski krizi. Vlada in njeni predstavniki so v preteklih mesecih večkrat omenjali, da bo država prošnjo za izplačilo poslala do konca junija.
To se ni zgodilo in v Uradu RS za okrevanje in odpornost, ki deluje pri ministrstvu za finance in usklajuje izvajanje evropskega mehanizma za okrevanje v Sloveniji, so za STA zapisali, da bo Slovenija prvi zahtevek za plačilo uradno posredovala, ko bodo doseženi vsi mejniki in bo z Evropsko komisijo usklajena celotna dokumentacija zahtevka. Med 13 mejniki za črpanje prvega obroka so skladno z izvedbenim sklepom Sveta EU o odobritvi slovenskega načrta za okrevanje in odpornost med drugim začetek veljavnosti več zakonov ter sprejem nekaterih strategij, uredb in sistemov.
Po pojasnilih urada so odprte še določene komponente mejnika za vzpostavitev celovitega sistema izvajanja načrta za okrevanje, torej nacionalnega programa porabe sredstev iz mehanizma za okrevanje, se pa te že zaključujejo. Celovit informacijski sistem je v izdelavi, treba je opraviti le še revizijo sistema, dodajajo na uradu.
Prvotno naj bi izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev glede na izvedbeni sklep Sveta EU znašalo 57 milijonov evrov, a bo zaradi znižanega obsega nepovratnih sredstev – Slovenija bo po zadnjih izračunih dobila za skoraj 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev – in poračuna že prejetega predplačila v višini 231 milijonov evrov bistveno nižje. (5. avgust)
Za potrdila o prejetju drugega poživitvenega odmerka cepiva proti covidu-19 se čaka na usmeritve EU
Ljubljana – Potrdila o prejemu drugega poživitvenega odmerka cepiva oziroma proti covidu-19 trenutno še niso na voljo, saj EU še ni podala natančnih usmeritev, so v petek za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ko bodo znane natančne usmeritve in enotna navodila, bodo na voljo tudi potrdila za četrti odmerek, so dodali.
V Sloveniji je po podatkih NIJZ bilo doslej z drugim poživitvenim oziroma četrtim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 3862 oseb. Posvetovalna skupina NIJZ je takšno cepljenje posebej priporočila skupinam s tveganjem za težji potek bolezni, torej posebej ranljivim kroničnim bolnikom, oskrbovancem domov starejših in vsem starejšim od 80 let. Prejem drugega poživitvenega odmerka so priporočili tudi vsem starejšim od 60 let.
Posvetovalna skupina je ob tem cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom omogočila tudi vsem polnoletnim, a opozorila, da prejem drugega poživitvenega odmerka mlajšim od 60 let pri zaščiti pred težjim potekom za zdaj ne koristi. (5. avgust)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.