Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Komisar zagotovil evropska sredstva za slovensko kmetijstvo po poplavah
Bruselj – Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je zagotovil, da bo Slovenija za odpravo posledic poplav v kmetijstvu prejela sredstva iz evropske kmetijske rezerve. Avgustovske poplave so sicer v kmetijstvu povzročile za 145 milijonov evrov škode, je povedala kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je škodo predstavila svojim kolegom iz drugih članic EU.
Komisar je spomnil, da je Slovenija v okviru letošnje kmetijske oziroma krizne rezerve prejela 1,2 milijona evrov, “kar pa še zdaleč ne bo dovolj za pokritje novih potreb”. Zato je komisija pripravljena razmisliti o izrednem ukrepu, ki bi bil financiran iz kmetijske rezerve, pri čemer komisar ni podal drugih podrobnosti.
Pojasnil je še, da bo mogoče od 15. oktobra koristiti sredstva kmetijske rezerve iz prihodnjega proračunskega leta. “O posameznih vsotah še nismo odločali, a mislim, da bo jasna politična odločitev, da bo tudi Slovenija prejela sredstva iz krizne rezerve,” je zagotovil.
V kmetijstvu je sicer po besedah ministrice Šinko nastalo za okoli 145 milijonov evrov škode, pri čemer je bilo prizadetih več kot 2700 kmetijskih gospodarstev. V gozdarstvu so bile poškodovane predvsem gozdne ceste, pri čemer škoda znaša 50 milijonov evrov. Škoda zaradi plazov v gozdu znaša 90,3 milijona evrov, škoda na gozdnih sestojih pa 1,9 milijona evrov. V ribištvu je medtem nastalo za okoli šest milijonov evrov škode. (18. september)
Direktor slovenske policije Hrvaški predlagal okrepitev mešanih patrulj na meji
Ljubljana – Vlada je zaradi naraščanja nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo deležna vse glasnejših kritik opozicije, ki je pozvala k ukrepanju. Premier Robert Golob je v odzivu dejal, da se EU s problemom migracij ukvarja v izvornih državah. Generalni direktor slovenske policije Senad Jušić pa je medtem glavnemu ravnatelju hrvaške policije Nikoli Milini poslal pobudo za dodatno okrepitev dela v mešanih policijskih patruljah.
Poslanka opozicijske SDS Anja Bah Žibert je ob začetku seje državnega zbora v vprašanju premierju Golobu izpostavila, da je le v prvih 12 dneh septembra policija evidentirala več kot 4000 nezakonitih prehodov meje. Vlada je izgubila nadzor in ne obvladuje razmer, ocenjuje. V SDS so ob tem pozvali tudi k takojšnjemu sklicu nujne seje Sveta za nacionalno varnost na temo migracij in pogovorom s hrvaškimi oblastmi.
Premier je v odgovoru poslanki poudaril, da ima EU zelo jasno izdelano strategijo, da se je treba z vprašanjem migracij srečevati v izvornih državah. Skupaj s Hrvaško izvajajo nadzore v mešanih patruljah, zavzemajo se, da bi bile mešane patrulje na širših območjih in da bi se nadzor izvajal že v državah zahodnega Balkana. Vlada medtem ne razmišlja o uvedbi nadzora na meji s Hrvaško.
Je pa generalni direktor slovenske policije Jušić glavnemu ravnatelju hrvaške policije Milini poslal pobudo za dodatno okrepitev dela v mešanih policijskih patruljah na območju Rigonce – Dobova.
Policija je od začetka leta do konca avgusta obravnavala 36.137 nezakonitih prehodov meje s Hrvaško. V istem obdobju lanskega leta pa so obravnavali 13.601 nedovoljen vstop. (19. september)
Slovenija z največ vlaganji v ceste v srednji in vzhodni Evropi
Ljubljana – Slovenija je država srednje in vzhodne Evrope, ki je v obdobju med letoma 1995 in 2018 beležila najvišja vlaganja v ceste na prebivalca, ugotavlja študija, ki jo je naročila nevladna organizacija Greenpeace. Evropske države sicer precej več vlagajo v ceste kot v železnice, so ob Evropskem tednu mobilnosti opozorili v Greenpeaceu.
Podatki za Slovenijo razkrivajo, da je država med letoma 1995 in 2018 v ceste vložila približno 7,5 milijarde evrov, kar je skoraj štirikrat več kot v železnice (približno 1,9 milijarde evrov). To jo uvršča na prvo mesto med državami srednje in vzhodne Evrope glede na vlaganja v ceste na prebivalca, med vsemi analiziranimi državami pa na sedmo.
Vseh 27 držav članic EU, Norveška, Švica in Združeno kraljestvo so od leta 1995 v povprečju vložili 66 odstotkov več v razširitev in obnovo cest kot v železnice. V zadnjih 30 letih so za cestno infrastrukturo porabile 1500 milijard evrov, za železnice pa 930 milijard evrov, so sporočili iz Greenpeacea.
Študijo so objavili ob Evropskem tednu mobilnosti, v okviru katerega tudi v Sloveniji potekajo številne aktivnosti. Pobudi se je pridružilo približno 100 slovenskih občin. (19. september)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.