go to the original language article
Luxemburg/Brüssel/Wien – Avstrijska uredba, po kateri je del izobraževalnega obdobja kandidata za odvetnika obvezen pri odvetniku s sedežem v Avstriji, ni skladna s svobodo gibanja delavcev: je odločilo Sodišče Evropske unije (SEU) v četrtek v zadevi C-807/23, Jones Day. Opravljanje izobraževanja v tujini je enakovredno, če omogoča enakovredne izkušnje kot izobraževanje v Avstriji, je dejal SEU.
Za delo kot odvetnik ali odvetnica v Avstriji je potrebno opraviti petletno praktično usposabljanje. Najmanj tri leta in sedem mesecev od tega mora biti opravljenih v Avstriji, najmanj tri leta pa pri odvetniku. Avstrijska kandidatka za odvetnika je svoje praktično usposabljanje opravljala v pisarni Jones Day v Frankfurtu ob Majni, kjer jo je izobraževal avstrijski odvetnik. Odvetniška zbornica Dunaj je zavrnila vpis v zgoraj omenjeno listo kandidatov za odvetnike in ji izdajo potrdilo o omejenem pooblastilu za zastopanje.
Oseba se je pritožila na Vrhovno sodišče
Oseba se je pritožila na to zavrnitev na avstrijskem Vrhovnem sodišču. Na vprašanje je odvetniški zbornici Dunaj sporočila, da se njeno delo izključno nanaša na avstrijsko pravo. Ta je nato povprašala SEU, ali uredba, po kateri je del praktičnega izobraževalnega obdobja kandidata za odvetnika obvezen v domači državi, krši svobodo gibanja delavcev.
V svoji sodbi danes SEU odgovarja avstrijskemu Vrhovnemu sodišču, da je treba zadevno uredbo EU razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, kot je avstrijska. Sporna zahteva naj bi zagotovila, da ima odvetnik dovolj izkušenj v praksi nacionalnega prava in stikov z avstrijskimi organi in sodišči. Vendar pa presega tisto, kar je potrebno za dosego teh ciljev.
Po mnenju SEU opravljanje prakse pri odvetniku, ki je registriran v Avstriji, a ima sedež v drugi državi članici, skupaj s dokazom, da omogoča primerljive izkušnje kot v Avstriji, izpolnjuje cilje avstrijske ureditve. To se zdi manj omejujoče kot omejitev, ki jo povzroča sporna uredba, ugotavlja SEU. Sodišče Evropske unije nikoli ne odloča o konkretnih primerih, temveč le o razlagi prava EU.