Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Na mednarodni diplomatski konferenci v Ljubljani sprejeli ljubljansko – haaško konvencijo
Ljubljana – Po več kot desetih dneh pogajanj se je s sprejetjem ljubljansko – haaške konvencije, ki bo državam omogočila mednarodno sodelovanje pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov, minuli petek v Ljubljani končala mednarodna diplomatska konferenca. Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob koncu konference, na kateri je sodelovalo približno 300 pravnih strokovnjakov iz 71 držav podpornic pobude, dejala, da gre za izjemen dosežek pri iskanju pravice, ki bo odpravil številne pravne praznine in birokratske ovire.
Ljubljansko-haaško konvencijo oziroma Konvencijo o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (Konvencija MLA) so sprejeli pogajanjih, ki so se začela 15. maja. Konvencija v skoraj sto členih poleg preambule in končnih določb v sedmih poglavjih določa osrednje organe za sodelovanje, definicije in položaj žrtev, prič, strokovnjakov in drugih oseb, ureja mednarodno pravno pomoč in postopke izročitev, premestitev obsojenih oseb ter postopke reševanja sporov.
To je tudi prva večja mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava po rimskem statutu. Podpis konvencije je predviden letošnjega decembra v Haagu, da stopi v veljavo, pa jo bo moralo ratificirati najmanj 15 držav.
“Sprejetje ljubljansko – haaške konvencije je zgodovinski dosežek, ki predstavlja velik korak naprej v našem skupnem boju proti nekaznovanosti in iskanju pravice za najhujša kazniva dejanja,” je še poudarila vodja slovenske diplomacije Fajon. (26. maj)
Premier Golob pozdravil novo gospodarsko pobudo EU za Zahodni Balkan
Kišinjov – Premier Robert Golob je ob prihodu na vrh Evropske politične skupnosti v Moldaviji pozdravil novo gospodarsko pobudo za Zahodni Balkan, ki jo je v sredo predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Izrazil je zadovoljstvo, da je komisija spoznala potrebo, da se proces približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji za države pospeši. Tudi s konkretnimi koraki, s konkretnimi sredstvi, ki bodo na razpolago, in da na ta način povečamo kohezivnost znotraj celotne Evrope, ne samo Evropske unije, je dejal premier.
Pobuda predvideva boljši dostop držav v regiji do enotnega trga EU, poglobitev regionalnega gospodarskega sodelovanja, pospešitev reform in povečanje predpristopne pomoči. (1. junij)
Na obisku v Ljubljani evropski komisar Hahn
Ljubljana – Na obisku v Ljubljani je bil minuli petek evropski komisar za proračun in upravo Johannes Hahn, ki se je sestal s predsednikom vlade Robertom Golobom in ministrom za finance Klemnom Boštjančičem. Glavna tema je bila vmesni pregled in revizija izvajanja večletnega finančnega okvira 2021-2027. Komisija bo predlog predvidoma predstavila v drugi polovici junija.
Med razlogi za revizijo je komisar navedel vključitev dodatnih potrebnih sredstev za pomoč Ukrajini, inflacijo in njene učinke na izdatke unije, naraščajoče stroške zadolževanja za financiranje mehanizma za okrevanje po koronski krizi zaradi rasti obrestnih mer ter zamisel o vzpostavitvi evropskega sklada za suverenost, ki naj bi za večjo konkurenčnost in strateško neodvisnost gospodarstva EU financiral naložbe v tehnologije, kot so polprevodniki, biotehnologije idr.
Premier Golob je poudaril, da vmesni pregled ne sme vplivati na sredstva članic v okviru kohezijske in skupne kmetijske politike. Zavzel se je za večjo prožnost pri izvajanju omenjenih politik in sklada za okrevanje in odpornost. Zaradi finančne pomoči Ukrajini pa se po njegovem mnenju ne sme znižati sredstev za ostale partnerke unije, pri čemer je posebej izpostavil države Zahodnega Balkana.
Finančni minister Boštjančič pa je med drugim opozoril na izzive, ki jih za države, tudi za Slovenijo, predstavlja vnovična uvedba fiskalnih pravil z letom 2024. To bo po predvidevanjih ministrstva vplivalo tudi na pogovore o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvirja. Glede prihodkov sheme trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov pa naj bi Boštjančič izrazil zadržanost Slovenije do predloga o preusmeritvi večjega deleža teh sredstev v proračun EU. (26. maj)
Slovenija Rusom zamrznila za šest milijonov evrov premoženja
Ljubljana – Slovenija je v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije proti Ukrajini zamrznila za 6,3 milijona evrov premoženja, pri čemer pa za zdaj ni zasegla premičnin ali nepremičnin. To so za petkovo izdajo časnika Dnevnik pojasnili na slovenskem zunanjem ministrstvu. V vseh primerih je šlo za zamrznitev sredstev in ne za zamrznitev gospodarskih virov.
Da je tudi Slovenija med državami, ki so zamrznile rusko premoženje, je med nedavnim obiskom v Sloveniji v intervjuju razkril evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Natančno koliko osebam in podjetjem so premoženje zamrznili v Sloveniji, na zunanjem ministrstvu niso razkrili. Kot so pojasnili za Dnevnik, se zamrznitev premoženja izvede neposredno na podlagi uredbe EU, izvedejo pa jo lahko različne organizacije.
Članice EU so v okviru sankcij proti Rusiji zamrznile že za 24,1 milijarde evrov premoženja. Slovenski delež v celotni vsoti ni velik, pri čemer pa po besedah Reyndersa večje skrbi Bruslju povzročajo druge članice, denimo Grčija in Malta, kjer so zamrznili zgolj za 200.000 evrov lastnine. (26. maj)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.