go to the original language article
Evropska komisija trenutno načrtuje evropski razpis za gigatovarne umetne inteligence; v njem bodo lahko sodelovala tudi podjetja zunaj Evropske unije – je Poljski tiskovni agenciji povedal državni sekretar na ministrstvu za digitalizacijo Dariusz Standerski. Poudaril je, da Poljska v zvezi z baltsko gigatovarno ne odneha, vendar sta se Estonija in Latvija umaknili iz projekta.
Februarja letos je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala, da bo evropski sklad financiral pet gigatovarn umetne inteligence v Evropski uniji, ki bodo zasnovane z mislijo na uvajanje zelo velikih modelov in aplikacij umetne inteligence v doslej nevidenem obsegu. Nastanek gigatovarn je odvisen od predpisov, ki jih trenutno pripravlja Evropska komisija. Poljska je kot vodilna skupaj z Litvo, Latvijo in Estonijo ter podjetji in znanstvenimi ustanovami iz teh držav junija ustanovila konzorcij Baltic AI GigaFactory. Prijavo baltske gigatovarne je Evropska komisija julija sprejela, novembra pa so se konzorciju pridružile Češka.
– Delo na predpisih v Evropski komisiji še vedno poteka, vendar se bodo pravila za gradnjo gigatovarn zagotovo spremenila, saj se je Komisija odločila spremeniti svojo perspektivo in odstopiti od prvotnih dogovorov – je v pogovoru s Poljsko tiskovno agencijo (PAP) sporočil državni sekretar za digitalizacijo Dariusz Standerski. Kot je poudaril, so pravila, pripravljena na začetku letošnjega leta, predvidevala razpis, v katerem naj bi sodelovale države članice skupaj s konzorciji, torej zainteresiranimi poslovnimi in znanstvenimi organizacijami. Trenutno pa Komisija načrtuje evropski javni razpis.
– Torej na enak način, kot Evropska unija kupuje pisarniški material, bo kupovala tudi gigatovarne umetne inteligence. To pomeni, da se bodo po objavi razpisa za gradnjo gigatovarn prijavljala izključno podjetja, ki bodo ocenjena po vnaprej določenih pravilih. Na koncu bo objavljen seznam z rezultati, kar je standard pri razpisih, ki se organizirajo tudi na Poljskem. Na razpis se bodo lahko prijavili tudi konzorciji več podjetij za gradnjo ene gigatovarne v določeni državi – je pojasnil državni sekretar.
Na vprašanje, kaj to pomeni za projekt baltske gigatovarne, je Standerski sporočil, da ministrstvo za digitalizacijo ne odneha. – Še naprej bomo podpirali ne le konzorcij baltske gigatovarne, temveč vsa podjetja, ki se bodo želela prijaviti na evropski razpis. Dogovorjen sem za srečanje s podjetniki iz konzorcija, pa tudi s predstavniki lokacij na Poljskem, ki so se prijavile v projekt. Projektna pisarna gigatovarne pri ministrstvu za digitalizacijo še naprej deluje. Tukaj ničesar ne zaključujemo, v tem procesu bomo sodelovali – je zagotovil namestnik ministra.
Dodal je, da želita v projektu s Poljsko še naprej sodelovati Češka in Litva. Estonija in Latvija pa trenutno iščeta „druge možnosti“.
– Opravili smo zelo veliko delo, za kar sem izjemno hvaležen. Zelo so se okrepili odnosi med baltskimi državami, Poljsko in Češko, tudi prek navezovanja stikov s podjetji. Trenutno je v konzorciju (baltske gigatovarne – PAP) že več kot 270 podjetij iz različnih držav in ta so začela med seboj komunicirati, se srečevati, sodelovati. Zato je to konkretna vrednost – je povedal Standerski.
Kot je navedel, bi morale države članice v skladu z najnovejšim predlogom Evropske komisije „vnaprej zagotoviti denar“ za gigatovarno v svoji državi, še pred začetkom razpisa. – Za zdaj imamo takšne informacije, da naj bi šlo za 17,5 odstotka najvišjega zneska, ki je lahko namenjen gigatovarni. Kakšni pa bodo konkretni izračuni Evropske komisije – tega ne vemo. Še vedno je zelo veliko neznank. Hkrati obstaja pričakovanje, da bodo države članice vnaprej zagotovile, da imajo sredstva – je poudaril namestnik ministra za digitalizacijo.
Na vprašanje, ali takšna pravila favorizirajo najbogatejše države v Evropski uniji, je Standerski komentiral, da je to „nedvomno bližnjica“, ki si je evropske države „ne zaslužijo“.
Na vprašanje, ali bodo k evropskemu razpisu za gigatovarne dopuščeni svetovni big techi, je državni sekretar odgovoril, da ministrstvo „v predlogu predpisov Evropske komisije trenutno ne najde izključitve podjetij zunaj Evropske unije“.
Sogovornik PAP je dejal, da „noče prejudicirati“, ali je lahko na odločitev Evropske komisije vplival lobing big techov, saj „nikogar ni ujel za roko“. – Nedvomno pa gre za omejitev drzne vizije, ki jo je Evropska komisija imela še na začetku tega leta. Vizije, ki sem jo ocenil kot prelomno, saj je bil po mojem mnenju to načrt za povsem nov začetek v okviru naložb v Evropski uniji. Z žalostjo sem sprejel dejstvo, da Komisija omejuje svoje načrte, saj je to po mojem mnenju v škodo nadaljnjemu razvoju Evropske unije – je dejal.
Sporočil je, da se bo Poljska še naprej zavzemala za ustvarjanje gigatovarn v okviru evropskih konzorcijev. – Vabila bomo tudi druge države, naj podprejo to stališče. Pobudo za zakonodajo pa ima Evropska komisija in to je njena prednost pred drugimi institucijami – je poudaril.
V zvezi z možnostmi, ki jih bo imel poljski projekt po spremembi pravil, je državni sekretar ocenil, da je „naloga zdaj veliko težja“, vendar – kot je zagotovil – bo ministrstvo za digitalizacijo „storilo vse, da bo ponudba iz Poljske čim boljša“. – Spomnim, da nam niso pripisovali večjih možnosti za tovarno umetne inteligence, mi pa gradimo dve. To torej ni prvi izziv, s katerim se soočamo – je povzel.
Standerski je sporočil, da je v začetku januarja načrtovano srečanje s predstavniki ministrstva za finance glede proračuna za gigatovarno. Uradno pa naj bi se predpisi Evropske komisije o gigatovarnah pojavili v drugi polovici januarja.
Iz informacij, ki jih je posredoval državni sekretar za digitalizacijo, izhaja, da naj bi v prvotnem projektu prispevek Poljske k baltski gigatovarni znašal približno 550 milijonov evrov, vendar ne enkratno, temveč v daljšem časovnem obdobju – od leta 2027 do leta 2031.
Evropska komisija je dopuščala dve veliki lokaciji in nedoločeno število manjših „anten“. Ministrstvo za digitalizacijo pa je razmišljalo o vzpostavitvi prvega centra v eni od petih lokacij na Poljskem: v Poznanju (glavni prijavitelj je družba Beyond.pl), v Vroclavu (Politechnika Wrocławska), v Varšavi (Interdyscyplinarne Centrum Modelowania Matematycznego i Komputerowego Uniwersytetu Warszawskiego), v Krakovu (Nowa Huta Przyszłości SA) in v Skawinie (mesto v vojvodstvu Małopolskie, glavni prijavitelj je družba Polcom). Te lokacije so bile izbrane izmed 10 prijav na podlagi analize med drugim razpoložljivosti tehnične infrastrukture na parceli in dostopa do elektroenergetskega omrežja z močjo najmanj 25 MW.
– Gledali smo tudi na dostop do trde infrastrukture, kot sta letališče in požarne ceste. Pozornost smo namenjali tudi certifikatom, na primer glede energetske učinkovitosti, fizičnega varovanja, povezav optičnih vlaken in tako naprej. Od 10 lokacij jih je 5 imelo pri sebi izpolnjenih več kot polovico zahtevanih parametrov – je povedal Standerski. Po sprejetju vloge v zvezi z baltsko gigatovarno s strani Evropske komisije bi ministrstvo moralo začeti formalni razpis za izbor prve lokacije.
Standerski se je dotaknil tudi skrbi prebivalcev glede hrupa, izpuhov ter visoke porabe vode in energije v podatkovnih centrih, ki jih načrtujejo zasebna podjetja, med drugim v občini Michałowice v vojvodstvu Mazowieckie. Zagotovil je, da so se „pri izbiri lokacij za projekte, kot je gigatovarna, trudili izbirati območja, oddaljena od naselij, industrijska območja ali kraje, kjer takšna infrastruktura že obstaja in jo je mogoče razširiti“.
– Končne odločitve o gradbenih dovoljenjih in oceni vplivov na okolje na konkretnem mestu, na primer na zaščito rek, pripadajo lokalnim organom, kot sta starosta ali vojvod. Če se pojavi kakšen protest prebivalcev in pristojni organ ugotovi, da na določenem območju ni mogoče graditi gigatovarne, se bo ministrstvo za digitalizacijo takšni odločitvi prilagodilo – je zagotovil Standerski.
Februarja letos je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala, da bo evropski sklad InvestAI s proračunom v višini 20 milijard evrov financiral pet gigatovarn umetne inteligence v Evropski uniji. Junija letos je 16 držav članic, med njimi Poljska, v zvezi s tem poslalo 76 predhodnih vlog. Sprva naj bi Evropska komisija države povabila k oddaji uradnih vlog konec leta 2025.
Po vlogi za Baltic AI GigaFactory naj bi naložba stala 3 milijarde evrov, torej približno 12,7 milijarde zlotov. 65 odstotkov tega zneska naj bi prišlo iz zasebnega sektorja, 35 odstotkov pa iz javnega sektorja, od česar naj bi polovico (17,5 odstotka) zagotovile Poljska, Litva, Latvija in Estonija, drugo polovico (17,5 odstotka) pa Evropska komisija.
Evropska komisija je na svoji spletni strani navedla, da so tovarne umetne inteligence dinamični ekosistemi, ki podpirajo inovacije, sodelovanje in razvoj na področju umetne inteligence. Na območju Evropske unije naj bi jih nastalo 13. Na Poljskem prva tovarna umetne inteligence nastaja v Akademickie Centrum Komputerowe Cyfronet AGH v Krakovu (Gaia AI Factory), druga z imenom Piast-AI pa naj bi nastala v Poznanju. (30.12.2025)