go to the original language article
BEOGRAD – Minister za evropske integracije Nemanja Starović je izrazil prepričanje, da bo leto 2026 dobro leto za evrointegracije Srbije in da bo premagan politični zastoj, ki je nastal zaradi neodpiranja grozda tri, pri čemer je ocenil, da bi bila najboljša rešitev, da se razmisli o sprejemu celotne regije Zahodnega Balkana v članstvo. “S 1. januarjem se je začelo predsedovanje Republike Ciper Svetu Evropske unije. Ciper nam je zelo naklonjena, prijateljska, drznem si reči, tudi bratska država in verjamem, da bo dal dodaten ton in zagon, da bi se ta formalni politični zastoj premagal,” je povedal Starović v intervjuju za Tanjug.
Ocenil je, da proces evropskih integracij Srbije poteka na zelo dinamičen način in dodal, da Srbija nadaljuje z delom in da na dnevni ravni komunicira in sodeluje z Evropsko komisijo. “Verjamem, da bo to leto 2026 zelo dobro leto za Srbijo, tako ko govorimo o našem gospodarskem, ekonomskem razvoju, kot tudi ko govorimo o procesu integracije Srbije v EU,” je povedal Starović. Na vprašanje, ali obstaja politična volja za reševanje notranjih težav, ki se pogosto omenjajo kot ovira za odpiranje grozda 3, je Starović odgovoril, da politična volja obstaja in da Srbija izvaja vse, kar predstavlja njene obveznosti ali naloge v procesu integracije v EU. “Ko govorimo o poglavju 35, v katerega je vključen dialog Beograda in Prištine, to predstavlja poseben suspenzivni mehanizem v našem pristopnem procesu, ki ga nima noben drug kandidat za članstvo v EU. Vendar pa mislim, da je med vsemi ključnimi odločevalci dozorelo zavedanje, da je prištinska stran tista, ki je odgovorna za pomanjkanje napredka v procesu dialoga, da odgovornost ne leži na Republiki Srbiji, da smo bili stran, ki je bila vedno pripravljena in naklonjena dialogu,” je povedal Starović. Dodal je, da je Beograd v preteklem letu naredil nekatere pomembne korake v smeri pacifikacije odnosov s Prištino, med katerimi je tudi poziv Srbom, da sodelujejo na lokalnih in pokrajinskih volitvah, in da je zdaj, kot pravi, žoga na dvorišču Prištine.
Povedal je, da bomo trdo delali, da bi v zadanih rokih uresničili vse točke iz naše reformne agende, in dodal, da vlada v tem letu nadaljuje z izvajanjem nacionalnega programa za sprejem pravnega reda EU, pri čemer je poudaril, da je ta zelo ambiciozno zastavljen. “Vzporedno s tem uresničujemo našo reformno agendo, s katero odklepamo finančne tranše iz Načrta rasti EU za Zahodni Balkan. Ustvarjamo predpogoje, gledano zunaj okvira samega grozda 3, za odpiranje grozda številka 2, za odpiranje grozda številka 5, pa tudi za doseganje tistih nujnih prehodnih meril v poglavjih 23 in 24, kar je pravzaprav nujno, da bi dobili priložnost začeti zapirati tista poglavja, ki so bila medtem v preteklih letih odprta,” je povedal Starović za Tanjug. Dodal je tudi, da se dela na programih, ki Srbijo postopoma vključujejo v enotni evropski trg. “Tu mislim na polno operativno uporabo mehanizmov SEPA, saj je bila Srbiji že maja lani odobrena pridružitev enotnemu območju plačil v evrih in do konca prve polovice tega leta bomo imeli polno operativno uporabo. Za nas je zelo pomemben proces vstop naše države v območje brez EU-rominga, da bi bile končno ukinjene tudi tiste zelo visoke tarife za uporabo mobilnega telefona in mobilnega interneta znotraj EU za naše državljane,” je povedal Starović.
Na vprašanje, kdaj lahko Srbija pričakuje izplačilo prvih tranš iz Načrta rasti, je minister odgovoril, da je država v letu 2025 dobila izplačilo sredstev predhodnega financiranja v višini 7 odstotkov, oziroma 111 milijonov evrov. “Niso vsi partnerji z Zahodnega Balkana od tistega trenutka naprej dobili sredstva financiranja. Prav tako smo mi v letu 2025 vložili dva zahtevka za izplačilo sredstev, torej za prvo in drugo tranšo. Januarja letos se vloži zahtevek za izplačilo tretje tranše in po zadnjih informacijah, ki jih dobivamo iz Evropske komisije, so bile sprožene procedure za izplačilo te prve tranše v višini 68 milijonov evrov, kar vsekakor nestrpno pričakujemo,” je povedal Starović. Za razliko od nekaterih partnerjev z Zahodnega Balkana, dodaja, Srbiji do zdaj ni bila ukinjena nobena tranša, oziroma ni prišlo do zmanjšanja sredstev, ki so ji na voljo zaradi morebitnih zamud. Na vprašanje, ali meni, da bo odsotnost srbskega predstavnika z zadnjega vrha EU–Zahodni Balkan v Bruslju negativno vplivala na oceno evrointegracij, je Starović odgovoril, da ne misli, da bo prišlo do negativnih posledic te vrste. “To je bila nujna poteza Srbije, saj je Svet Evropske unije s ponovljenim izostankom političnega soglasja vseh 27 držav članic za odpiranje grozda številka 3 poslal zelo slabo sporočilo državljanom Srbije,” je povedal Statović.
Dodal je, da je takšno slabo politično sporočilo zahtevalo resen politični odgovor. “Ko govorimo o tem slabem sporočilu, če imate pet let zapored priporočilo Evropske komisije, ki je edina pristojna, ki edina ima aparat in mehanizme za meritorno oceno, ali je Srbija izvedla vse tiste potrebne reforme, da bi prišlo do odpiranja grozda 3, in da potem kljub tej obnovljeni pozitivni priporočili do odpiranja grozda 3 ne pride – s tem se pošilja sporočilo, s katerim se na eni strani odvrača vse tiste ključne nosilce reformnih procesov v Srbiji, na drugi strani pa se daje najboljše darilo vsem nasprotnikom ideje integracije Srbije v EU, tako na domačem kot na mednarodnem področju,” je povedal Starović.
Minister je ocenil tudi, da je bilo v preteklem letu narejen pomemben korak k dvigu stopnje usklajenosti z evropsko zunanjo politiko in navedel, da je bilo to prepoznano tudi v letnem poročilu Evropske komisije, ki je ugotovila, da je Srbija dvignila stopnjo usklajenosti z 51 odstotkov na 63 odstotkov. “Naša obveznost je, da to počnemo na postopen način do tistega trenutka, oziroma dneva, ko postanemo polnopravna članica EU, ko dobimo mesto za tisto mizo, kjer se sprejemajo odločitve, in takrat smo od tistega trenutka naprej dolžni biti stoodstotno usklajeni. To v tem trenutku ni mogoče, čeprav obstajajo določena, izrazita pričakovanja posameznih držav članic, da bi to že zdaj bil primer,” je povedal Starović. Na vprašanje, kaj meni o predlogu predsednika Aleksandra Vučića, da se celotna regija Zahodnega Balkana skupaj sprejme v EU, je Starović odgovoril, da je ta zelo razumen, racionalen in uresničljiv. “Čeprav v tem trenutku ne obstaja takšna vrsta politične volje, da bi se takšna realistična in dobronamerna pobuda na resen način preučila in sprejela, verjamem, da bo čas pokazal, meseci, morda tudi leta, ki so pred nami, da je to pravzaprav edina realno uresničljiva rešitev, bodisi da to gledamo skozi prizmo politike ali pa skozi tisti tehnični, proceduralni vidik,” je povedal Starović. Ob upoštevanju zahtevnih postopkov v zaključni fazi procesa širitve EU, dodaja, bi bilo najoptimalneje, da se razmisli o skupinskem sprejemu celotne regije Zahodnega Balkana v članstvo EU in da bi se na ta način izognili ustvarjanju ali krepitvi obstoječih meja znotraj regije ter prispevali k nujno potrebnemu miru in stabilnosti, s tem pa tudi k napredku.
Ocenil je tudi, da bodo prej ali slej mnogi zavzeli stališča, na katerih je trenutno predsednik Srbije. Na vprašanje, ali bo do širitve EU prišlo do konca mandata predsednice EK Ursule von der Leyen, je minister odgovoril, da v samem Bruslju, pa tudi v ključnih prestolnicah držav članic EU poteka aktivna razprava o procesu širitve, oziroma o potrebi po prestrukturiranju samega procesa. “Govori se tudi o nekakšnih možnih drugačnih oblikah članstva z manj pravicami in manj obveznostmi, z ukinitvijo pravice veta za nove članice in tako naprej. Nesporno je, da obstaja politična volja, da do širitve pride v naslednjih nekaj letih, vendar ali bo to v praksi izvedljivo, mislim, da tega še nihče ne more z gotovostjo reči,” je ocenil Starović. (3. januar)