Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Na letnem posvetu diplomacije o spremenjeni zunanjepolitični strategiji Slovenije
Brdo pri Kranju – Na Brdu pri Kranju poteka dvodnevni posvet slovenske diplomacije, katerega namen je začrtati usmeritve za delo ministrstva, ki se po novem imenuje ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. V sredo sta vodje slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov ter predstavnike zunanjega ministrstva nagovorila zunanja ministrica Tanja Fajon in premier Robert Golob. Slovenija mora razmišljati o globalnih vprašanjih, sploh v luči kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta ZN, ki je v tem trenutku prvi cilj diplomacije, sta poudarila.
Diplomatom je bila na srečanju predstavljen tudi predlog prenovljene zunanjepolitične strategije, ki naj bi bila sprejeta v prvi polovici leta. Ta po besedah veleposlanika Iztoka Mirošiča, ki je sodeloval pri njeni pripravi, Slovenijo vrača v jedro EU, katerega temeljni del je dosledno spoštovanje vladavine prava, kot ga razumejo uveljavljene zahodne demokracije. Strategija poleg tega posebej izpostavlja pomen Sredozemlja.
Danes bosta diplomate nagovorili predsednici države in državnega zbora, Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič, častni gost pa bo španski minister za zunanje in evropske zadeve Jose Manuel Albares Bueno. Z zunanjo ministrico Tanjo Fajon se bosta sestala tudi na ločenem srečanju. Govorila bosta o sodelovanju med državama, predsedovanju Španije Svetu EU v drugi polovici leta ter sodelovanju v sredozemski regiji. (25. in 26. januar)
Premier Golob pozdravil odločitev Nemčije glede dobave tankov leopard Ukrajini
Brdo pri Kranju – Premier Robert Golob je v sredo ob robu srečanja diplomatov pozdravil odločitev Nemčije, ki je odobrila dobavo bojnih tankov leopard Ukrajini, a ob tem podaril, da gre za izrazito nemško notranjepolitično vprašanje. Premier tudi ne verjame, da bo to imelo odločilen vojaški vpliv, odločitev vidi predvsem kot zelo močno simbolno sporočilo.
“Vesel sem, da so se tako odločili,” je na novinarsko vprašanje odgovoril Golob. “Ne verjamem, da bo to imelo odločilen vojaški vpliv, je pa to zelo močno simbolno sporočilo,” je dodal. Nemčija po njegovih besedah s to odločitvijo na nek način “požiga mostove, ki jih je držala odprte”. (25. januar)
Zunanji ministri EU za iskanje široke podpore ukrajinskemu mirovnemu načrtu
Bruselj – Zunanji ministri članic EU so se v ponedeljek v Bruslju zavzeli za iskanje čim širše podpore ukrajinskemu mirovnemu načrtu, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Slovenska ministrica Tanja Fajon je poudarila pomen soglasja znotraj EU.
Fajon se je strinjala z ostalimi ministri, da je treba poiskati čim širši konsenz glede načrta, da bi lahko nastopili z enim glasom in Ukrajini zagotovili vso podporo, je povedala po zasedanju. “Načrt je zagotovo korak v pravo smer, da se Ukrajini pomaga pri iskanju poti za končanje vojne, tega pa si tudi vsi najbolj želimo,” je še povedala. (23. januar)
Zunanja ministra Slovenije in Italije o upravljanju migracij na zahodnobalkanski poti
Bruselj – Zunanja ministrica Tanja Fajon je v ponedeljek v Bruslju z italijanskim kolegom Antoniem Tajanijem govorila o sodelovanju pri upravljanju migracij na zahodnobalkanski migracijski poti po vstopu Hrvaške v schengen. Zagotovila mu je, da podatki o migracijah niso tako alarmantni, da bi bilo treba uvajati dodatne ukrepe.
Fajon in Tajani sta v luči priprav na njegov obisk v Sloveniji, predvidoma sredi marca, govorila, kako bi lahko slovenska in italijanska policija pomagali pri soočanju z nezakonitimi migracijami na zahodnobalkanski migracijski poti, predvsem v luči hrvaškega vstopa v schengensko območje v začetku meseca. Slovenija je po besedah Fajonove pripravljena sodelovati z Italijo pri zaščiti meje, da ne bi prišlo do zaostrovanja pri prehodu za potnike, ki koristijo schengenski prostor.
Fajon je italijanskemu kolegu tudi zagotovila, da podatki glede razmer na zahodnobalkanski poti po informacijah notranjega ministrstva niso tako alarmantni, da bi morali uvajati dodatne ukrepe. Slovenska policija pa je v torek sporočila, da so v letu 2022 obravnavali 32.042 nezakonitih prehodov državne meje, kar je več kot trikrat toliko kot leta 2021. Največ je bilo prebežnikov iz Afganistana, v vrhu ostajajo tudi državljani Burundija in Indije. (23. in 24. januar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.