Svenski padec obrestne mere “kot zakladniška blagajna varen” – za razliko od evroobmočja

Stockholm – Švedska inflacija je julija narasla na 1,7 odstotka po merilu KPIF, po podatkih Statističnega urada (SCB). In to je bilo nekoliko višje od povprečne napovedi ekonomistov, ki je znašala 1,6 odstotka.

Slika je vseeno enotna, pravi glavni analitik Nordeje Susanne Spector. Prihodnji teden bo centralna banka znižala obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 3,50 odstotka. To je “zagotovo zanesljivo”.

“Vse drugo bi bilo veliko presenečenje,” pravi, saj ima švedska centralna banka, Riksbanken, inflacijski cilj 2,0.

Obrestna mera na Švedskem je 3,75 odstotka. Riksbanken je nazadnje znižala obrestno mero maja, kar je bilo prvič po osmih letih.

Junija je bila inflacija KPIF 1,3 odstotka. Inflacija KPIF, ki jo Riksbanken uporablja za svoj inflacijski cilj, je temeljni pokazatelj inflacije, kjer so učinki hipotekarnih obrestnih mer izvzeti.

Inflacija v evroobmočju je julija narasla na 2,6 odstotka, po predhodnih ocenah statističnega urada Eurostat, ki so bile objavljene 31. julija. Ta povečanje naj bi po pričakovanjih povzročilo, da bo Evropska centralna banka (ECB) omahovala glede novega znižanja obrestne mere septembra.

(14. avgust)