Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Brdo pri Kranju – Svet Evropske centralne banke (ECB) se je tokrat sestal na Brdu pri Kranju in skladno s pričakovanji drugič zapored znižal osrednje evrske obrestne mere. Znižanje za 0,25 odstotne točke je obenem tretji rez v obrestne mere po junijskem obratu v denarni politiki.
Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom in ki je po novem referenčna za evrsko denarno politiko, bo tako po novem pri 3,25 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 3,40 oziroma 3,65 odstotka. Začetek veljavnosti novih obrestnih mer bo 23. oktober.
Odločitev za novo znižanje obrestnih mer po navedbah sveta ECB temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov in intenzivnosti delovanja denarne politike v gospodarstvu in finančnem sistemu. Prav danes je evropski statistični urad Eurostat objavil, da je bila evrska inflacija na medletni ravni septembra pri 1,7 odstotka, kar je še 0,1 odstotne točke manj od prvotne ocene. S tem je prvič po juniju 2021 inflacija zdrsnila pod dva odstotka, kolikor je srednjeročni cilj ECB.
Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta povedala, da je bila današnja seja sveta ECB na Brdu pri Kranju prikaz tega pristopa sprotnega prilagajanja denarne politike na podlagi podatkov.
“Ali smo zlomili vrat inflaciji? Ne. Smo na poti, da to naredimo? Da,” je zatrdila Francozinja in spomnila na še vedno previsoko rast cen hrane, na katere je prebivalstvo najbolj občutljivo. Pri tem je ponovila, da se v svetu zavedajo, da bo v naslednjih mesecih inflacija nekoliko poskočila. Vztrajala je tudi, da je denarna politika ECB trenutno nedvomno še naprej restriktivna, tudi po današnjem znižanju. (17. oktober)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.