Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenski svet za nacionalno varnost: Dogodki v Rusiji nimajo neposrednih implikacij za Slovenijo
Ljubljana – Svet za nacionalno varnost, ki se je v luči zadnjih dogodkov v Rusiji v nedeljo sestal v ožji sestavi, je po besedah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Andreja Benedejčiča ugotovil, da zadnji dogodki v Rusiji nimajo neposrednih nacionalno-varnostnih implikacij za Slovenijo. Svet je ob tem Rusijo znova pozval k umiku iz Ukrajine.
Po njegovih besedah člani sveta za nacionalno varnost menijo, da sobotni dogodki predvsem nazorno pričajo o tem, kakšno nevarnost predstavlja ukrajinska vojna za celotno mednarodno skupnost. “Glavni razlog, da smo bili vsi pozorni na to, kaj se dogaja v Rusiji, je namreč posledica dejstva, da gre za jedrsko velesilo,” je dodal. Vlada je bila prek operativne skupine sekretariata sveta za nacionalno varnost tudi v stiku z zavezniškimi in partnerskimi državami.
Obrambni minister Marjan Šarec je že v soboto v odzivu na dogajanje v Rusiji dejal, da gre za notranje zadeve Rusije, Slovenija pa da še vedno podpira Ukrajino v njenem boju za ozemeljsko celovitost. Svet za nacionalno varnost pa je znova pozval Moskvo, naj upošteva resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov glede takojšnjega, popolnega in brezpogojnega umika ruskih sil ter celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini. (24. in 25. junij)
Fajon: BiH dosegla nekaj pozitivnih premikov na poti v EU
Ljubljana – Bosna in Hercegovina je v zadnjem času naredila več pomembnih pozitivnih premikov na svoji evropski poti, je v četrtek po pogovorih z zunanjim ministrom BiH Elmedinom Konakovićem ocenila zunanja ministrica Tanja Fajon. Ob tem je poudarila, da bo Slovenija še naprej nudila BiH vso potrebno politično in strokovno pomoč na poti v EU.
“Slovenijo ter Bosno in Hercegovino veže skupna preteklost, želja po vzdrževanju dobrih prijateljskih odnosov in seveda skupna prihodnost znotraj Evropske unije,” je povedala Fajon in ponovila, da Slovenija podpira članstvo BiH v EU. “Zavedamo se, da bodo prihodnji meseci ključni, da Bosna in Hercegovina doseže konkretne rezultate pri izpolnjevanju političnih prioritet, ki so potrebne za začetek pristopnih pogajanj z EU in resnično si ne želimo, da bi v tem širitvenem geopolitičnem momentu kakorkoli zaostala za Ukrajino in Moldavijo,” je poudarila.
Ob tem je ocenila, da je BiH v zadnjih mesecih opravila več pomembnih pozitivnih premikov ter med drugim izpostavila hitro oblikovanje oblasti na vseh političnih ravneh, sprejetje proračuna in napredek pri usklajevanju s skupno zunanjo in varnostno politiko EU. “Želimo si, da bi ta napredek BiH spoznal tudi vrh EU, ko se bo odločalo o nadaljnjih korakih v širitvi do Ukrajine in Moldavije,” je dodala. (22. junij)
Na srečanju Prijateljev Zahodnega Balkana za pospešen vstop regije v EU
Dunaj/Ljubljana – Sedem članic EU na čelu z Avstrijo je v petek pozvalo k pospešitvi vstopa držav Zahodnega Balkana v EU. V izjavi, katere podpisnica je tudi Slovenija, so opozorili, da je širitveni proces prepočasen, ljudem v regiji pa je prinesel premalo otipljivih rezultatov. V luči vojne v Ukrajini in napetosti na Kosovu svarijo tudi pred nestabilnostjo v regiji.
Zunanji ministri in predstavniki Avstrije, Hrvaške, Češke, Grčije, Italije, Slovaške in Slovenije so na srečanju Europa-Forum Wachau sprejeli posebno izjavo, t. i. göttweigško izjavo. V njej so pozvali k “postopni in pospešeni integraciji s konkretnimi izvedbenimi koraki do leta 2024 in po tem”. Zahteve, opredeljene v izjavi, bodo poslali tudi Evropski komisiji in drugim državam članicam EU. V imenu Slovenije se je foruma udeležil veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Gostitelj srečanja, zunanji minister Alexander Schallenberg je pobudo Prijatelji Zahodnega Balkana sprožil ob 20. obletnici vrha EU-Zahodni Balkan v Solunu 21. junija 2003. Takrat je EU znova potrdila evropsko perspektivo regije. (23. junij)
Vlada na podlagi novih smernic Bruslja prilagodila pristop za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G
Ljubljana/Bruselj – Vlada je v četrtek spremenila leta 2020 sprejeti sklep o sprejemu ukrepov za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G. Kot so pojasnili v uradu vlade za informacijsko varnost, so pri tem izhajali iz nedavnega priporočila Evropske komisije, ki kitajski družbi Huawei in ZTE izpostavljajo kot bolj tvegani od ostalih dobaviteljev opreme 5G.
Sklep vlade iz leta 2020 o sprejemu ukrepov za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G je že vseboval ustrezno obrazložitev potrebe po urejanju navedenega področja. Z zakonom o elektronskih komunikacijah, uveljavljenim novembra 2022, se je sicer naslovilo zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G, a kljub temu “ostaja potreba po hitrem in učinkovitem zagotavljanju nacionalne kibernetske varnosti”, so zapisali. “Pri predlagani posodobitvi je upoštevan razvoj tehnologije, še posebej na področju orkestracije mobilnih omrežij in njihovega upravljanja, vključno z radijskim delom, saj bi se v nasprotnem primeru izpostavili nesprejemljivim tveganjem za nacionalno kibernetsko varnost,” so navedli v urad za informacijsko varnost.
Iz Huawei Slovenija so se dan kasneje odzvali, da podjetje “podpira skrb slovenske vlade za zaščito kibernetske varnosti, a bi morali ukrepi za zagotavljanje varnosti omrežij 5G temeljiti na objektivnih in nediskriminatornih kriterijih, ne pa na podlagi diskriminatornih ali arbitrarnih presoj”. (22. in 23. junij)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.