go to the original language article
Bruselj – Spremembe v podnebnem zakonu EU, predlagane za leto 2040, bi morale obravnavati vlade in države, ne ministri. V četrtek v Bruslju je to na zasedanju Sveta EU za okolje povedal minister za okolje RS Tomáš Taraba (nominant SNS).
Svet ministrov je imel na dnevnem redu razprave o predlogu spremembe evropskega podnebnega zakona, ki določa zavezujoč cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2040 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Cilji do leta 2030 za zmanjšanje emisij so na ravni 50 odstotkov, kar Slovenija, za razliko od povprečja EU, izpolnjuje, je nakazal minister za okolje.
Tomáš Taraba je poudaril, da bi tako resno odločitev, kot je sprememba emisijskih ciljev deset let prej pred dogovorjenim pragom ničelnih emisij leta 2050, morali sprejeti na ravni Evropskega sveta, kjer bi se morali premierji in predsedniki o tem izreči enotno. „Veseli smo, da do glasovanja danes ni prišlo. Slovenija se je pridružila državam, ki so jasno opredelile, da o tem ne bi smeli glasovati s kvalificirano večino na ravni Sveta ministrov,“ je opisal situacijo.
Evropska komisija mora ponovno oceniti sistem ETS 2
Veselil se je tudi, da je bila sprejeta iniciativa, ki so jo Slovenija, Češka in druge države predložile pred nekaj meseci, da se Evropska komisija jasno opredeli do sistema emisijskih dovoljenj za gospodinjstva in promet v okviru sistema trgovanja z emisijskimi kvotami (ETS 2). Ta sistem po njegovih besedah podraži ljudem pot v službo in pozdravil je, da morajo komisarski do konca leta ta sistem ponovno oceniti. „S strani Evropske komisije je bilo odprto povedano, da ga bodo ponovno ocenili, da jemljejo resno naše skrbi, saj je pod to podpisanih že 19 držav, vključno s Francijo, ki se je prav tako pridružila,“ je pojasnil.
Za ključnega meni, da se je začelo govoriti o tem, da bi bila ne le tehnološka nevtralnost, temveč da bi se jasno opredelilo, da so nizkoemisijski energetski viri, med katere spadajo tudi jedrske elektrarne, enakovredni. Da se elektrika, proizvedena iz jedrske energije, ne bi diskriminirala.
„Slovenija gre po tej poti, zato so zaključki današnjega Sveta za nas dobri,“ je dejal Taraba, po njegovih besedah pa sta v EU dva tabora držav, ena skupina zagovarja ambicioznejše podnebne cilje, druga zahteva, da se držimo tistega, kar je bilo doslej, in ne zaostrujemo ciljev, kar lahko na koncu vodi do nekega kompromisa med obema skupinama.
Minister je opozoril, da bi na primer Poljska lahko do leta 2040 dosegla 83-odstotno zmanjšanje emisij, vendar po ceni ogromnih stroškov, kar pomeni tudi zapiranje nekaterih tovarn. Slovenija spada med države, ki pozivajo k analizi vplivov takšnih visokih ciljev na posamezne države in sektorje.
„Gre za kompleksen paket. Nas najbolj zanima, da imamo opredeljeno polno enakovrednost jedrske energije, da si lahko vsaka država določi svoj nacionalni energetski miks. Mi ne potrebujemo električne energije, proizvedene v vetrnih elektrarnah, zahvaljujoč jedrski energiji spadamo med najčistejše države, kar se tiče proizvodnje električne energije,“ je sporočil. (18. septembra)
“Nas najbolj zanima, da imamo opredeljeno polno enakovrednost jedrske energije, da si lahko vsaka država določi svoj nacionalni energetski miks.” Tomáš Taraba