Zeleno luč voditeljev držav članic EU začetku pristopnih pogajanj z BiH je uradna Ljubljana toplo pozdravila in odločitev ocenila kot spodbudno sporočilo celotni regiji Zahodnega Balkana.
Slovenija se bo na ravni EU zavzemala za individualno obravnavo uporabe pesticidov, je v odzivu na napoved umika evropske uredbe o pesticidih povedala slovenska kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Glede cilja za zmanjšanje emisij za 90 odstotkov do leta 2040, ki ga je priporočil Bruselj, pa so na slovenskem ministrstvu za okolje poudarili, da bo morala tudi Slovenija okrepiti ukrepe na področju boja proti podnebnim spremembam.
Evropska integracija držav Zahodnega Balkana bo ena od osrednjih tem vrha pobude Brdo-Brioni, ki se danes začenja v makedonski prestolnici Skopje. Evropski svet pa je k odločitvi o začetku pristopnih pogajanj z BiH do konca leta v pismu njegovemu predsedniku, Charlesu Michelu, pozval slovenski premier Robert Golob. Slovenija bo operativni program kohezijske politike v aktualni finančni perspektivi s ciljem preusmeritve določenega obsega sredstev v protipoplavne ukrepe pripravila do konca leta.
Slovenija namerava za sanacijo škode po poplavah uporabiti tudi sredstva iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19. Vlada je odločila, da bo zaprosila za dodatnih okoli 750 milijonov evrov posojil. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na neformalnem zasedanju v Toledu kolege iz drugih članic EU seznanila s t. i. blejsko zavezo predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da morajo biti EU in države kandidatke do leta 2030 pripravljene na širitev unije. Pozvala jih je k razmišljanju izven okvirjev pri širitvi na Zahodni Balkan.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel si je v nedeljo skupaj s premierjem Robertom Golobom ogledal v nedavnih poplavah prizadeta območja. Sloveniji je obljubil nadaljnjo podporo EU. V Gornji Radgoni pa se je začel kmetijski sejem Agra, na katerem razpravljajo tudi o boju proti podnebnim spremembam in skupni kmetijski politiki.