es flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by Europa Press.

Barcelona – Vročina je leta 2023 povzročila več kot 47.000 smrti v Evropi, pri čemer so bile Grčija, Bolgarija, Italija in Španija med najbolj prizadetimi državami, kaže študija Inštituta za globalno zdravje v Barceloni (ISGlobal), centra, ki ga podpira Fundacija La Caixa.

Raziskava, objavljena v ‘Nature Medicine’, temelji na podatkih o temperaturah in smrtnosti iz 823 regij v 35 evropskih državah ter zagotavlja, da je bilo leto 2023 “najtoplejše leto, zabeleženo na svetovni ravni in drugo najtoplejše v Evropi”.

Študija ocenjuje, da je zaradi visokih temperatur umrlo skupno 47.690 ljudi, od tega 47.312 med 29. majem in 1. oktobrom, “najtoplejšim” obdobjem leta.

Rezultati identificirajo južnoevropske države kot “najbolj prizadete”, saj imajo najvišjo stopnjo smrtnosti zaradi vročine: Grčija (393 smrti na milijon prebivalcev), Bolgarija (229), Italija (209), Španija (175), Ciper (167) in Portugalska (136).

ISGlobal je leta 2022 izvedel študijo takšne narave, v kateri je ocenil več kot 60.000 smrti zaradi vročine med poletjem 2022, v poročilu za leto 2023 pa je želel tudi oceniti, ali je prišlo do “zmanjšanja občutljivosti na vročino” v Evropi, kar pomeni prilagoditev na naraščanje temperatur.

Raziskovalci so izračunali, da bi smrtnost, povezana z vročino, presegla 85.000 smrti, če bi se temperature, zabeležene leta 2023, pojavile med letoma 2000 in 2004, kar predstavlja 80 % večjo občutljivost na vročino med letoma 2015 in 2019.

Raziskovalka ISGloba Elisa Gallo je pojasnila, da ti podatki kažejo, kako so se odvijali procesi prilagajanja družbe na visoke temperature v tem stoletju, “kar je močno zmanjšalo občutljivost na vročino in obseg smrtnosti v zadnjih poletjih”.

Gallo zmanjšanje občutljivosti na vročino pripisuje “splošnemu družbeno-ekonomskemu napredku, izboljšavam v individualnem vedenju in zdravstvenim ukrepom, kot so preventivni načrti za vročino, uvedeni po rekordnem poletju 2003”.

Študija tudi opozarja, da so ženske in starejši od 80 let najbolj ranljivo prebivalstvo glede vročine, pri čemer je leta 2023 stopnja smrtnosti zaradi vročine znašala 55 % več pri ženskah kot pri moških, ter 768 % višjo pri starejših od 80 let v primerjavi z osebami, starimi 65 do 79 let. (12. avgust)