Totschnig za pobudo EU za več označevanja živil

Bruselj (APA) – Na srečanju ministrov in ministric za kmetijstvo EU bo Avstrija v ponedeljek v Bruslju podprla pobudo Francije za označevanje porekla živil na ravni celotne EU. “Zelo sem vesel, da je Francija to pomembno temo uvrstila na dnevni red,” je pred srečanjem dejal avstrijski minister Norbert Totschnig (ÖVP). Cilj je razširiti označevanje porekla na bistveno več živil – zlasti na predelane izdelke.

Kmetice in kmetje v Avstriji proizvajajo visoko kakovost po najvišjih standardih “in pri potrošnicah in potrošnikih vidimo tudi potrebo po še večji preglednosti,” je poudaril kmetijski minister. Tudi zaradi trgovinskih sporazumov je potrebno, da “na ravni EU pride do enotnih pravil za označevanje porekla pri živilih”. Zato poziva Evropsko komisijo, naj predloži tisto, kar je že dolgo napovedovala, namreč označevanje porekla na ravni Evrope.

Več označevanja, zlasti z vidika Mercosurja, je pomembno

“Potrebujemo enostavne, praktične, v praksi uporabne ureditve na tem področju,” je minister zavrnil kritike, da bi to povzročilo še več birokracije predvsem za manjše gostinske obrate. Blago prihaja iz celega sveta v Evropo in v Avstrijo “in mislim, da je preprosto pomembno in pravica potrošnikov, potrošnic, da vedo, od kod izvira,” je dejal Totschnig. Ne nazadnje z vidika načrtovanega sporazuma Mercosur je za Avstrijo še posebej pomembno krepiti regionalne verige ustvarjanja vrednosti in občutljive sektorje, kot je na primer sladkor, piše v sporočilu za medije njegovega ministrstva.

Glede na zahtevo Evropskega parlamenta po preveritvi sporazuma EU-Mercosur na Sodišču Evropske unije je politik ÖVP, ki sporazumu nasprotuje, dejal, da obstaja možnost začasne uporabe sporazumov, to je pravo EU, in “to vzamem na znanje”. Predvideva, da bo Komisija ravnala kot doslej, “tako kot to določa pravo EU”.

Gnojila izvzeti iz mehanizma stroškov CO2

Pomembna skrb ministra na zasedanju Sveta so tudi gnojila: “Avstrijski in evropski poljedelci se trenutno soočajo z nizkimi proizvajalnimi cenami, hkrati pa proizvodni stroški vedno bolj naraščajo. Največji stroškovni dejavnik so tukaj gnojila in kmečke družine potrebujejo zadostno količino cenovno dostopnih gnojil, da lahko dosežejo ekonomsko donosne pridelke,” je dejal Totschnig.

Potrebe v Evropi so večje od proizvodnje, zato so potrebni uvozi iz drugih držav. Pomembni izvozniki v Unijo so zaradi vojne dobili kazenske carine. Mišljeni sta tukaj Rusija ali Belorusija. Totschnig zato zahteva začasno ukinitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (Carbon Border Adjustment Mechanism, CBAM) za gnojila, o čemer je že govorila tudi Evropska komisija. Mehanizem naj bi zagotovil primerljivo raven določanja cen CO2 za v EU proizvedeno in uvoženo blago. Izvožena gnojila bi bila s tem dražja.

Nadalje naj bi se klavzule največjih ugodnosti in posebne protidampinške carine za gnojila začasno ukinile, “saj gre zdaj za konkurenčnost, za zagotavljanje konkurenčnosti domače proizvodnje,” je še dejal Totschnig.

Ministrstvo za finance zavrača pobudo

Ministrstvo za finance zavrača pobudo kmetijskega ministra, da se gnojila izvzame iz mehanizma stroškov CO2. Evropski CBAM je pomembno orodje za krepitev mednarodne konkurenčnosti avstrijskih in evropskih podjetij. “Če bi Evropska komisija ugodila prošnji glede izjem za gnojila in bi se o tem glasovalo v ECOFIN, bi se Avstrija izrekla proti,” so sporočili z ministrstva za finance.

Po navedbah strokovnega združenja Kemijske industrije Avstrije (FCIO) bi ukinitev CBAM brez nadomestila pri trgovanju z emisijami (ETS) močno oslabila evropsko proizvodnjo gnojil. Združenje je v sporočilu za javnost opozorilo na odvisnost od uvoza, na primer iz Rusije ali Belorusije.

FPÖ in Zeleni prav tako kritizirajo

Totschnigova zahteva po začasni ukinitvi CBAM za gnojila je pravilna, vendar sega premalo daleč, je po sporočilu za javnost dejal avstrijski svobodnjaški evropski poslanec Roman Haider. Evropski zeleni dogovor in sistem trgovanja z emisijami EU je označil kot “napačno politiko” in zahteval njuno razveljavitev. avstrijska zelena kmetijska govorka Olga Voglauer vidi napačen poudarek: “Prav v trenutnih geopolitičnih razmerah je potrebno, da se v največji možni meri osvobodimo uvoza gnojil, namesto da cene uvoženih gnojil znižujemo čim bolj.” Želi si boljše subvencije za ekološko kmetijstvo. (26.01.2026)