go to the original language article
Bruselj (ANSA) – Na svojem družbenem omrežju Truth je Donald Trump napovedal 10-odstotne carine, ki bodo od prvega februarja uvedene proti Danski, Norveški, Švedski, Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Nizozemski in Finski – torej državam, ki so si drznile poslati kontingente na Grenlandijo – vse do trenutka, ko “ne bo dosežen popoln in celovit dogovor o nakupu Grenlandije”. Italija ni med državami na udaru.
Čeprav je vlada med podpisnicami izjave, izdane v podporo danski suverenosti, je premierka Giorgia Meloni iz Tokia pojasnila, da se bo Rim premikal le v okviru Nata. Ameriški predsednik je poleg tega zagrozil, da bodo od 1. junija 2026 carine za 8 evropskih držav “narasle na 25%”, če ne bo dosežen dogovor. “Postavili so na kocko raven tveganja, ki ni vzdržna,” je udaril Trump.
Takojšen je bil odziv vrha EU: “Carine bi ogrozile čezatlantske odnose in tvegale sprožitev nevarne spirale navzdol,” sta v skupni izjavi posvarila Antonio Costa in Ursula von der Leyen ter zagotovila, da “Evropa ostaja enotna pri obrambi svoje suverenosti”.
Močno je razburjenje predvsem v prizadetih državah: “Grožnje so nesprejemljive,” je izjavil Francoz Emmanuel Macron in zagotovil “enoten in usklajen odgovor”, enako kot Nemčija, ki je “v tesnem stiku z evropskimi partnerji” napovedala “ustrezne odzive ob primernem času”. Ukrep je “popolnoma napačen”, je komentiral Britanec Keir Starmer.
Danska je sporočila, da je z “začudenjem” sprejela Trumpovo napoved in pojasnila, da je “namen večje vojaške prisotnosti na Grenlandiji, na katero se sklicuje predsednik, prav izboljšanje varnosti v Arktiki”, na katero se sklicuje tajkun. V ponedeljek je imel generalni sekretar Nata Mark Rutte namreč že v načrtu sprejem danskega obrambnega ministra Troelsa Lunda Poulsena in ministrice za zunanje zadeve Grenlandije Vivian Motzfeldt, da bi naredili pregled stanja.
Zavezništvo je v veliki zagati in možnost zavezniške varnostne operacije v Arktiki – in torej na Grenlandiji – po vzoru dogajanja v Vzhodni Evropi, s Sentinella Est, in v Baltiku, s Sentinella Baltica, je opredeljena kot “preuranjena”. “Tisto, kar je bilo doslej zapisano, gre veliko dlje od trenutnega stanja stvari,” navaja vir z neposrednim poznavanjem dosjeja.
Gre namreč za okrepljene varnostne operacije, ki ne potrebujejo formalnega postopka v Severnoatlantskem svetu, saj so pooblastila že v rokah vrhovnega poveljnika (Saceur), ameriškega generala Alexusa Grynkewicha. Ki pa je hkrati tudi poveljnik ameriških vojakov v Evropi. Zelo malo verjetno je torej, da bi se človek, ki ga je Trump izbral za vodenje Natovih sil, obrnil proti vrhovnemu poveljniku (17. januar).