Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Von der Leyen pozvala k dolgoročni viziji za evropsko kmetijstvo
Bruselj – Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Bruslju odprla strateški dialog o prihodnosti evropskega kmetijstva, v katerem sodelujejo kmetje, predstavniki podeželskih skupnosti, agroživilske industrije, finančnih institucij in znanosti.
“Evropski agroživilski sektor potrebuje dolgoročno perspektivo, da bi se lahko soočilo z izzivi,” je povedala predsednica komisije. Med izzivi je naštela konkurenco iz tujine, pretirano regulacijo doma, podnebne spremembe, izgubo biotske raznovrstnosti in demografski upad.
Zagotovila je, da bo komisija upoštevala predloge, o katerih se bodo v okviru dialoga dogovorili deležniki iz agroživilskega sektorja.
Po današnjem uvodnem srečanju bo v okviru dialoga pod vodstvom nemškega strokovnjaka Petra Strohschneiderja v prvi polovici leta sledilo več tematskih srečanj.
Strateški dialog o prihodnosti kmetijstva, ki ga je von der Leyen napovedala že v svojem govoru o stanju v uniji septembra lani, se sicer začenja v času, ko kmetje v več državah članicah EU protestirajo zaradi nezadovoljstva z odločitvami oblasti. Med drugim protesti potekajo v Nemčiji, Franciji in na Poljskem. Proteste nemških kmetov so podprli tudi slovenski kmetje, ki so protestirali lansko pomlad. (25. januar)
Ministrica Fajon v Bruslju in New Yorku za takojšnje premirje v Gazi
Bruselj/New York – Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon se je tako na ponedeljkovem zasedanju ministrov za zunanje zadeve EU v Bruslju, kot tudi na torkovi odprti seji Varnostnega sveta Združenih narodov na temo Bližnjega vzhoda v New Yorku zavzela za takojšnje premirje v Gazi, kjer izraelska vojska nadaljuje ofenzivo po oktobrskem napadu palestinskega skrajnega gibanja Hamas na Izrael.
“Kar se dogaja v Gazi, je test za našo kolektivno humanost. Izraelskega ministra sem v razpravi pozvala, naj naredijo vse za ustavitev morije v Gazi,” je povedala v izjavi med ministrskim zasedanjem v Bruslju. To po njenem mnenju pomeni kršenje mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic.
“Zato sem pozvala, da je nujno takojšnje premirje in pa zelo resen, verodostojen pogovor, kako naprej z mirovnim načrtom, mirovno konferenco, ki bo zagotovila tako varnost Izraelcev kot Palestincev z rešitvijo dveh držav,” je dejala Fajon. V razpravi z izraelskim zunanjim ministrom Izraelom Kacem pa je tudi jasno povedala, da je edino jamstvo za varnost Izraelcev palestinska država.
Poudarila je, da kljub trenutnemu zavračanju rešitve dveh držav s strani izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pritisk narašča.
Podobno je bilo tudi ministričino sporočilo na torkovem odprtem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov o Bližnjem vzhodu.
Zunanji ministri EU so se sicer po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Josepa Borrella načelno strinjali o vzpostavitvi pomorske vojaške operacije za zagotavljanje varnosti v Rdečem morju, kjer jemenski hutiji napadajo tovorne ladje. Slovenija po neuradnih informacijah ne bo sodelovala v njej. (22. in 23. januar)
Študija ECFR po evropskih volitvah napoveduje zasuk v desno
Berlin – Podpora desnim strankam bo na junijskih volitvah v Evropski parlament močno narasla, kar bi lahko zamajalo ravnovesje med političnimi skupinami v parlamentu in vplivalo na evropske politike na več področjih, ugotavlja evropski think-tank Evropski svet za zunanje odnose (ECFR). Dober rezultat desnih strank napovedujejo tudi v Sloveniji.
Študija ECFR pomembnejše uspehe na evropskih volitvah napoveduje zlasti skrajno desni skupini Identiteta in demokracija (ID) ter desnim Evropskim konservativcem in reformistom (ECR). ID naj bi pridobila 40 sedežev in s skupno 98 poslanci postala tretja najmočnejša politična sila v Evropskem parlamentu, za sedaj največjima desnosredinsko Evropsko ljudsko stranko (EPP) ter levosredinskimi socialisti in demokrati (S&D). ECR pa naj bi pridobila skoraj 30 sedežev. Morebitna desna koalicija krščanskih demokratov, konservativcev in radikalne desnice bi tako morda lahko prvič dobila večino.
Razmerje v Evropskem parlamentu se bo močno prevesilo na desno, napoveduje ECFR. Avtorji študije menijo, da bi spremembe lahko ogrozile zaveze EU na več področjih, vključno z evropskim zelenim dogovorom in podporo Ukrajini. Obstaja namreč možnost, da bodo v novem sklicu parlamenta znatneje zastopane proruske stranke, rezultati volitev pa bi lahko vplivali tudi na prizadevanja EU za spoštovanje pravne države.
Dober rezultat desnih strank napovedujejo tudi v Sloveniji. Največja opozicijska stranka SDS, ki pripada EPP, naj bi imela štiri evropske poslance. Tri mandate naj bi prejelo Gibanje Svoboda, del sredinske skupine Renew Europe, po enega poslanca pa naj bi dobili NSi, ki je del EPP, in SD, ki pripada S&D. (24. januar)
Slovenija del evropskega projekta na področju duševnega zdravja mladih
Bruselj – Evropska komisija je ta teden začela dvoletni projekt za podporo Cipru, Sloveniji, Italiji in Španiji pri izvajanju reform za izboljšanje splošne kakovosti storitev na področju duševnega zdravja otrok in mladih.
Gre za projekt instrumenta za tehnično podporo, v okviru katerega bo Evropska komisija v sodelovanju s Skladom ZN za otroke (Unicef) in pristojnimi organi Cipra, Slovenije, Italije in Španije prispevala h krepitvi njihovih upravnih zmogljivosti in spodbujala medsebojno sodelovanje znotraj nacionalnih javnih uprav.
Projekt bo pomagal pri odpravljanju razdrobljenosti zdravstvenih, socialnih in izobraževalnih storitev, ki pogosto vodi k neusklajenosti ukrepov. Prav tako bo prispeval k izboljšanju znanja, ozaveščenosti in zmogljivosti zdravstvenih delavcev za pravočasno in učinkovito obravnavo potreb na področju duševnega zdravja.
Dodali so, da zadnje poročilo o zdravju v Evropski uniji kaže, da je imela pandemija covida-19 globoke posledice na življenje mladih v Evropi. Leta 2021 in 2022 je polovica mladih Evropejcev poročala o nezadovoljenih potrebah na področju duševnega zdravja. (24. januar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.